Spoštovani!

Na delu, na poti v službo ali v prostem času, se nam kljub pazljivosti lahko pripetijo nezgode. Marsikomu lahko prekrižajo življenjske načrte in pustijo trajne posledice. S sklenitvijo nezgodnega zavarovanja, ublažimo finančne posledice posameznika ali njegove družine v primeru nezgode.

Kolektivno nezgodno zavarovanje je najpogostejša in najugodnejša oblika skupinskega zavarovanja, pri katerem zavarovalnica nudi posebne ugodnosti (zavarovalna vsota za smrt, za invalidnost, dnevno nadomestilo, nadomestilo, mesečna nezgodna renta,..)

SMO ima pri Zavarovalnici Triglav d.d., za svoje člane sklenjene 4 police kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Odločite se lahko za tisto varianto, ki vam najbolj ustreza.

• > Jamstvo za nezgodo velja neomejeno, kjerkoli pri opravljanju rednega dela in v prostem času.
• > V kolektivno zavarovanje se lahko vključijo zaposleni in njihovi družinski člani od 14-75 let.
• > Premija se odteguje od osebnega dohodka, mesečno za nazaj.

1. KOLEKTIVNO NEZGODNO ZAVAROVANJE ZAPOSLENIH IN NJIHOVIH DRUŽINSKIH ČLANOV

Razlaga zavarovalnih nevarnosti, vključenih v ponudbi:

• > Nezgodna smrt: Zavarovalna vsota se izplača v primeru, da zavarovana oseba umre zaradi posledic nezgode,
• > Invalidnost: če ima zavarovanec zaradi posledic nezgode trajne posledice se od zavarovalne vsote v procentih glede na ocenjeno invalidnosti izplača zavarovalnina.
• > Dnevno nadomestilo : če je zavarovanec zaradi posledic nezgode v bolniškem staležu se za posamezni dan izplača zavarovalnina za DNO (primer po varianti C: za 10 dni bolniške zavarovalnica izplača 100 EUR)
• > Zlom, izpah in opekline: v primeru zloma, izpaha, opekline zavarovalnica poleg nadomestila za dnevno nadomestilo izplača dodatno zavarovalno vsoto za zlom, izpah ali opeklino.
• > Mesečna nezgodna renta: v primeru, da ima zavarovanec zaradi nezgode ocenjeno več kot 50% invalidnost se mu prvih 5 let izplačuje mesečna nezgodna renta.
• > Smrt zaradi bolezni - naravna smrt: v primeru smrti zavarovanca, ki ni posledica nezgode zavarovalnica upravičencu za smrt izplača zavarovalno vsoto za naravno smrti.
• > Če ima nezgoda za posledico nastanek stroškov zdravljenja zavarovalnica zavarovancu povrne vse dejanske in nujne stroške zdravljenja, vendar največ do vsote, ki je navedena na polici. Štejejo se stroški pregledov in drugih preiskav, stroški predpisanih zdravil, stroški opravljanja fizikalnih terapij, stroški za nakup drugih pripomočkov, če je to po presoji zdravnika potrebno in je to razvidno iz ustreznega napotila. Zavarovalnica povrne tiste stroške zdravljenja, ki jih mora plačati zavarovanec sam.

Glede na to, da je za opredeljene zavarovalne vsote določena ugodnejša premija, ki ne zajema povišanega tveganja v primeru udeležbe na mirovni misiji za čas udeležbe na mirovni misiji zavarovanje velja v proporcu v kolikor za zavarovanca ni plačana dodatna ustrezna premija za ta čas (izplača se sorazmerni del glede na premijo, kije bila plačana in glede na premijo, ki bi morala biti poravnana glede na povišano nevarnost).

Veljavni pogoji k ponudbi so:

Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje PG-NE/17-4

Dopolnilni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb za primer nezgode in smrti zaradi bolezni PG-npk-KOL/13-4

Za pristop k zavarovanju prosim izpolnite pristopno izjavo in jo oddajte gospodu Vojku Svetičiču.

Za dodatne informacije sem vam na voljo na telefonsko številki 04/206 92 32 ali po e-mailu: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Lep pozdrav.

V nadaljevanju v celoti objavljamo odgovor, ki smo ga prijeli s strani Ministrstva za obrambo. Poudarjamo, da smo pobudo za odpravo krivic zaposlenim na delovnih mestih operater v Upravi republike Sloveniji za zaščito in reševanje v SMO podali že prejšnji vladi in v ta namen pripravili celotno analizo v povezavi s primerljivimi delovnimi mesti in na podlagi katere argumentirano prikažemo storjeno krivico operaterjem ter krivično umeščenost do ostalih primerljivih dispečerjev v javnem sektorju.

Naj na tem mestu poudarimo, da spoštujemo trud kolegov iz sindikata, ki zastopa člane na področju uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje s težavo pa razumemo, da si trud SMO, ki vlaga napore, in trud v odpravo krivic operaterjev želi prilastiti.

S podano izjavo ne želimo netiti spora, želimo pa povedati, da je pri zaznavi problematike še tako pomembno med sindikalno sodelovanje, ker le enotni in usklajeni lahko premikamo meje in odpravljamo krivice, vseh zaposlenih v ministrstvu za obrambo in prav tega se v sindikatu zavedamo in temu v sindikatu ministrstva za obrambo posvečamo največjo pozornost.

Zveza:                     Vaš dopis z dne 3. 10. 2022 (št. IRDG 101-2/2022-71)

Spoštovani,

v vednost smo prejeli vaš dopis, citiran v zvezi, naslovljen na Ministrstvo za javno upravo in Vladno pogajalsko komisijo, v katerem podajajte pobudo za »odpravo krivic« zaposlenim, ki opravljajo delo na strokovno tehničnem delovnem mestu »operater v CORS URSZR. V nadaljevanju pojasnjujete razloge za vašo pobudo in na koncu podajate predlog za rešitev nastale situacije in sicer, da se ponovno opravi ovrednotenje strokovno tehničnega delovnega mesta »operater« ter da se skladno z zahtevanimi kompetencami za opravljanje navedenega dela, navezujoč se na ostala podobna dela (npr. dispečer) popravi krivica iz leta 2017 in se jim za 7 plačnih razredov (PR) poveča trenutna umeščenost v PR, kot se je to storilo na podobnih delovnih mestih kot npr. medicinska sestra- zdravstveni dispečer v dispečerskem centru.

Uvodoma bi pojasnili, da je Sindikat vojske obrambe in zaščite na sestanku z dne 15. 7. 2022 ponovno izpostavil navedeno problematiko, tako kot je to v preteklosti storil tudi že vaš sindikat. Na omenjenem sestanku je bilo dogovorjeno, da strokovne službe Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju: ministrstvo) pripravijo primerjalno analizo vrednotenja delovnih mest operaterjev CORS URSZR. Ob tem bi dodali, kot je bilo to že večkrat poudarjeno, da Ministrstvo za obrambo (v nadaljevanju: ministrstvo) ne nasprotuje prizadevanju sindikatov reprezentativnih na področju obrambe, da bi se delovna mesta operaterjev v CORS ustrezneje (višje) ovrednotila.

Pojasnjujemo tudi, da uvrščanje delovnih mest v plačne razrede ni v izključni pristojnosti ministrstva, temveč je treba dogovor doseči v postopku sprememb Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.

Ocenjujemo, da bi bilo smiselno, skladno z nedavno podpisanim dogovorom med socialnimi partnerji, ki med drugim obe strani zavezuje, da se bosta v prihajajočem obdobju pogajali o rešitvah, ki bi omilile nastale anomalije v plačnem sistemu, predvsem pa iskali ustreznejše sistemske rešitve, vložili skupen napor, ki bi pomenil drugačno (višjo) uvrstitev operaterjev CORS v plačne razrede.

Glede na izsledke primerjalne analize vrednotenja delovnih mest operaterjev CORS URSZR oziroma po proučitvi obstoječih primerljivih delovnih mest menimo, da bi bilo smiselno predlagati izenačitev operaterjev z gasilci, ki opravljajo tudi dispečerske naloge in posledično uvrstitev operaterjev v CORS za tri plačne razrede višje, torej v 26 PR.

S spoštovanjem,

Rudi Medved državni sekretar

Ministrstvo za obrambo s svojimi izjavami zavaja javnost. Njihove navedbe v odzivu na očitke SVS in SMO ne držijo, ker ministrstvo ne sledi sodbam Vrhovnega in Evropskega sodišča in zahtevam SVS in SMO. 

Po poročanju medijev:

se je odzvalo Ministrstvo za obrambo, njihov odziv je v objavi MMC RTV SLO: Vojaška sindikata: Mors ne spoštuje sodbe vrhovnega sodišča glede plačila pripravljenosti

Zahteva obeh sindikatov, SVS in SMO, je bila plačilo pripravljenosti v vrednosti stoodstotne urne postavke v okviru vseh vrst vojaških dejavnosti in ne le za stražo, ker med pripravljenostjo na straži ali pri varovanju državne meje ali na vaji ni nikakršne razlike. Vojaki so v okviru vseh vrst vojaških dejavnosti, ko so na pripravljenosti, v službi, ne smejo domov in izpolnjujejo delovne naloge po nalogu nadrejenih v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Vrhovno sodišče je ob objavi sodbe zapisalo: "...tožniku prisodilo plačilo za delo v višini 100 odstotkov osnovne plače oziroma razliko med 100-odstotno plačo in 20-odstotnim prejemkom...".

Predlog sprememb Zakona o službi v Slovenski vojski, ki ga je pripravilo ministrstvo bi naj celovito uredil plačilo pripravljenosti, vsebuje odstavek, ki je za sindikate nesprejemljiv in ga v okviru usklajevanja s sindikati ministrstvo ni želelo popraviti oz. črtati, odstavek iz predloga zakona glasi:

"(4) Višina plačila za pripravljenost za delo, ki se šteje v delovni čas, je do drugačne ureditve v kolektivni pogodbi, ki se uporablja za javni sektor, enaka plačilu za pripravljenost za delo, ki se ne šteje v delovni čas." Kolektivna pogodba za javni sektor določa dodatek v višini 50% urne postavke, sodišče pa je vojaku prisodilo plačilo 100% urne postavke oz. razliko do te vrednosti od že izplačanega. Po zgoraj navedenem odstavku predloga zakona bi vojaki tudi v bodoče bili deležni plačila zgolj v višini 50% urne postavke kot do sedaj. Zato izjava ministrstva ne drži.

 
Zelo pomembno, kar ministrstvo v svoji izjavi navaja napačno je to, da podlaga za ureditev plačevanja pripravljenosti ni sodba Vrhovnega sodišča, ta je le razsodila o pravilni uporabi nacionalnih in evropskih predpisov. Prava podlaga za plačevanje pripravljenosti v višini 100% urne postavke je nacionalna zakonodaja, predvsem zakon o delovnih razmerjih, na podlagi Direktive EU o organizaciji delovnega časa in sodbe Sodišča EU, ki je razsodilo, da je vsak čas ko delavec (vojak) ne more domov in je s tem prikrajšan za njegovo družbeno življenje in izpolnjuje delovne naloge po navodilih delodajalca treba šteti kot delovni čas, podrobneje na sliki spodaj v izseku 94. točke Sodbe Sodišča EU.

Nadaljnji koraki SVS in SMO za pravico do dostojnega plačila vojakov so napovedani v včeraj podani izjavi predsednika SVS Gvida Novaka enemu od medijev, na povezavi:

Nadaljnji koraki z obrazložitvami

Še preden se je dobro posušilo črnilo na dogovoru, ki ga je vlada sklenila s sindikati javnega sektorja, že ga je s sklenitvijo dogovora s sindikatom FIDES tudi že prvič prekršila. Če se je s sindikati javnega sektorja zavezala k usklajevanju sistemskih sprememb plačnega sistema, pri čemer bo za temeljna vprašanja sistema plač v javnem sektorju potrebno soglasje sindikatov, je v dogovoru s sindikatom FIDES že napovedala nekakšne ločene plačne stebre posameznih dejavnosti v okviru domnevno enotnega sistema plač v javnem sektorju, brez da bi za to imela soglasje ostalih sindikatov javnega sektorja in celo še preden bi z njimi o tem opravila kakršno koli posvetovanje. Še več, kljub večkratnemu javnemu zagotavljanju, da vlada ne bo pristala na izstop katerekoli poklicne skupine iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, je z dogovorom pristala na prav to – če soglasja o ločenem plačnem stebru za zdravstvo ne bo, bo za zdravnike oblikovala poseben sistem. Dogovora med vlado in sindikatom FIDES v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja ne moremo razumeti drugače kot napoved razgradnje enotnega plačnega sistema in kot prejudiciranje nekega novega plačnega sistema, še preden je o tem stekla kakršna koli beseda s sindikati javnega sektorja.

Vlada, ki se deklarira kot tista, ki spoštuje dane zaveze in sklenjene dogovore, s takšnimi ravnanji spodkopava lastno kredibilnost, saj govori eno, dela drugo. Takšno ravnanje je za Pogajalsko skupino reprezentativnih sindikatov javnega sektorja nesprejemljivo. Kot vselej doslej poudarjamo, da prihodnost plačnega sistema vidimo v popravkih in nadgradnji obstoječega sistema plač v javnem sektorju in ne pristajamo na to, da bo en sindikat, skupaj z vlado, narekoval spremembe sistema plač v javnem sektorju vsem ostalim sindikatom, ki predstavljamo javne uslužbence v različnih dejavnostih javnega sektorja. Poudarjamo, da je takšno ravnanje zelo slaba popotnica začetku pogovorov o sistemskih spremembah plačnega sistema.

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja smo prepričani, da je vlada s sklenitvijo dogovora s FIDES storila veliko napako, ki bo, v kolikor bo zaveza iz dogovora realizirana, državo še zelo drago stala, žal ne na račun pravičnejšega nagrajevanja v javnem sektorju. Zato bomo trdno vztrajali na zavezah iz dogovora, ki je bil sklenjen 13.10.2022, vključno z zavezo po soglasju sindikatov javnega sektorja o temeljnih vprašanjih plačnega sistema. Zaveza vlade, dana enemu od sindikatov, ostalih sindikatov ne zavezuje, niti jih ne more zavezovati, vlada pa bo morala prej ali slej pojasniti, zakaj krši en ali drug dogovor.

Jakob Počivavšek

Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

V SMO smo na predsednika VRS, ministrico za JU in na ministra za obrambo ponovno naslovili zahtevo- pobudo za odpravo krivic zaposlenim na delovnih mestih OPERATER v CENTRU ZA OBVEŠČANJE 112 kot izhaja iz nadaljevanja tega obvestila:

Spoštovani.

Dne 17.11. 2021 smo na prejšnjo vladno Vladno pogajalsko komisijo v SMO naslovili pobudo za odpravo krivic zaposlenim, ki opravljajo delo na strokovno tehničnem delovnem mestu »OPERATER« v CENTRU ZA OBVEŠČANJE 112 (v nadaljevanju: operater) in ki jim je bila storjena v letu 2017. Kot pristojno ministrico in vodjo vladne pogajalske skupine vas pozivamo, da takoj pristopite k odpravi nastale krivice, ki je razvidna iz same obrazložitve v nadaljevanju.

Obrazložitev:

V letu 2017 je v pogajanjih za odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest v plačni skupini J vladna stran v predlogu iz dne 23. 6. 2017 predlagala, da se ODM operaterja uvrsti iz tedanjega 21 plačnega razreda (PR) v 23 PR, se pravi za 2 PR višje. Sindikalna stran je predlogu vlade nasprotovala, s čimer pa se sindikati reprezentativni na področju obrambe nismo strinjali, vendar smo bili s strani ostalih sindikatov JS v glasovanju preglasovani. Naj vas ob tem spomnimo, da je ob vzpostavitvi enotnega plačnega sistema in vse do leta 2017 bilo ODM operaterja, uvrščeno v 21. PR, enako kot gasilec, vojak, carinik, pravosodni policist in policist (PUO).

Naj ob dejstvu, da so se nekatere uvrstitve delovnih mest tako poklicnih gasilcev kot ne nazadnje zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu naknadno urejale in da so jih  solidarno podprli tako sindikati JS kot vladna stran pričakujemo, da boste tudi pri reševanju te problematike oziroma storjene krivice ubrali enaka merila kot pri ostalih navedenih skupinah. Ob tem je še treba dodati, da je vseh zaposlenih na delovnih mestih operater skupaj 129^[1] in da pri tem ne gre za večje število zaposlenih kar bi posledično vplivalo tudi manjše finančne posledice ob dvigu PR.

Iz analize uvrščenosti podobnih delovnih mest, v enaki tarifni skupini z delovnim mestom operater v obdobju 2008 -2021 (priloga 1), ki se vsa v primeru aktiviranja navezujejo na klice v sili in na enotno evropsko številko 112, ugotavljamo, da so v omenjenem obdobju operaterji v precej slabšem položaju glede plačila oziroma uvrstitve v PR. Njihova zahtevnost dela in umeščenost v sami organizaciji zaščite, reševanja in pomoči pa je po našem vedenju v samem vrhu kar pomeni, da sprejemajo in obdelujejo klice in obveščajo ter po potrebi aktivirajo ostale pristojne službe (dispečerje, gasilce, NMP, OKC, gorske reševalce, helikopter..) in so stalna vez med posredovalci, kjer jim tokom intervencij nudijo ustrezno podporo.

Glede na navedeno menimo, da je povsem nerazumno, da so iz hierarhije delovanja ostalih dispečerskih služb operaterji z enako stopnjo izobrazbe, z bistveno večjimi pristojnostmi in odgovornosti umeščeni za 3 PR nižje, kot je npr. gasilec dispečer-specialist in za 7 PR^[2] nižje od srednja medicinske sestre – zdravstveni dispečer v dispečerskem centru.

Pobuda:

Podajamo pobudo, da ponovno opravite ovrednotenje strokovno tehničnega delovnega mesta »OPERATER« in da se skladno z zahtevanimi kompetencami za opravljanje navedenega dela, navezujoč se na ostala podobna dela (npr. dispečer) popravi krivica in se jim za 7 PR poveča trenutna umeščenost v PR, kot se je to storilo na podobnih delovnih mestih kot npr. medicinska sestra – zdravstveni dispečer v dispečerskem centru.

Lep pozdrav.

V vednost:

• VRS -predsednik vlade
• MO - Minister

^[1] Vir: http://www.pportal.gov.si/

^[2] Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Uradni list RS, št. 181/2021 z dne 19. 11. 2021

V sindikatu Ministrstva za obrambo smo ves čas pogajanj sodelovali in se o vsebinah dogovora pogajali z vladno pogajalsko skupino skupaj z ostalimi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. V SMO s parafiranim dogovorom nismo zadovoljni predvsem iz razloga, ker nezadostno obravnava najranljivejše plačne skupine v spodnji tretjini plačnih razredov na račun najvišje uvrščenih v PR v JS kar pa smo v SMO večkrat jasno povedali tako vladni strani kot tudi vsem ostalim sindikatom JS.

Kaj prinaša dogovor:

med drugim uskladitev vrednosti plačnih razredov plačne lestvice za 4.5% s 1. oktobrom 2022, en plačni razred z aprilskimi plačami 2023 za večino v javnem sektorju, razen zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra 2021, višji regres za letni dopust za leto 2022 (do 24. plačnega razreda 1.374,43 evrov neto, od 25. do 30. razreda 1.324,43 evrov neto, od 31. do 35. plačnega razreda 1.274,43 evrov neto, od 36. do 40. razreda 1.224,43 evrov neto in med 41. in 50. plačnim razredom 1.174,43 evrov neto), višji regres za prehrano, ki od 1. septembra 2022 znaša 6.15 evrov.

V nadaljevanju objavljamo celoten dogovor.

DOGOVOR

o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023

Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja soglašajo z ukrepi na področju plaC in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 z naslednjo vsebino:

1. Uskladitev vrednosti plačnih razredov plačne lestvice

Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice iz priloge 1 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09- uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odi. US, 40/12 -ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 -ZUPPJS15, 82/15,

23/17-ZDOdv, 67/17, 84/18 in 204/21; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) znaša 4,5 odstotka. Uskladitev vrednosti plačnih razredov se izvede s 1. oktobrom 2022.

Z uveljavitvijo ukrepov iz te točke dogovora je realizirana obveznost pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov plačne lestvice iz 5. člena ZPSJS v letu 2022, ne pa tudi obveznost pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v letu 2023 z učinki v letu 2024.

Vsebina te točke se uredi z aneksom h Kolektivni pogodbi za javni sektor, spremembo priloge 1 ZSPJS in Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini.

2. Povišanje uvrstitev delovnih mest, nazivov, funkcij in vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini

Uvrstitve delovnih mest (vključno z delovnimi mesti javnih uslužbencev plačne skupine B), nazivov in funkcij se povišajo za en plačni razred, razen tistih obstoječih ali na novo določenih delovnih mest, ki so bila uvrščena v višji plačni razred z Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 181/21 z dne 19.11.2021) in Aneksom h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 181/21 z dne 19. 11. 2021). Vrednost nominalnih osnov za delo v tujini se poviša za 4 %.

Višje uvrstitve delovnih mest, nazivov, funkcij in vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini iz te točke se uveljavijo s 1. aprilom 2023, pri čemer se višji plačni razred iz tega naslova šteje za delno odpravo nesorazmerij v plačah in delno realizacijo tistih stavkovnih zahtev, ki so vezane na odpravo plačnih nesorazmerij.

Vsebina te točke se uredi z aneksom h Kolektivni pogodbi za javni sektor, aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, spremembo Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, pravilnikov o uvrstitvah delovnih mest direktorjev, spremembo Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, Uredbe o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede in spremembo priloge 3 ZSPJS ter drugih aktov, s katerimi se delovna mesta in nazivi uvrščajo v plačne razrede.

Za realizacijo te točke se s spremembo ZSPJS s 1. aprilom 2023 plačna lestvica iz priloge 1 ZSPJS poviša za 1 plačni razred, tako da ima 66 plačnih razredov.

3. Regres za letni dopust za leto 2022

Regres za letni dopust za leto 2022 znaša za javne uslužbence, ki so na dan 31. maja 2022 prejemali osnovno plačo:

• - do vključno 24. plačnega razreda, 1.374,43 eurov neto,

• - od do vključno 30. plačnega razreda 1.324,43 eurov neto,
  • - od do vključno 35. plačnega razreda 1.274,43 eurov neto,
  • - od do vključno 40. plačnega razreda 1.224,43 eurov neto,
  • - od do vključno 50. plačnega razreda 1.174,43 eurov neto,
  • - za 51 in višji plačni razred 074, 43 eurov neto.

Spremembe uvrstitev javnih uslužbencev v plačni razred, premestitve, sklenitve pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto in pridobitev pravice do izplačila višje plače po 31. maju 2022 ne vplivajo na določitev višine regresa za letni dopust za leto 2022.

V primeru zaposlitve v javnem sektorju po 31. maju 2022 se javnemu uslužbencu določi sorazmerni del višine regresa za letni dopust za leto 2022 glede na plačni razred, za katerega prejema plačo na dan sklenitve delovnega razmerja.

V primeru prenehanja delovnega razmerja v javnem sektorju pred 31. majem 2022 se javnemu uslužbencu določi sorazmerni del višine regresa za letni dopust za leto 2022 glede na plačni razred, za katerega je prejemal plačo na dan prenehanja delovnega razmerja.

Javnim uslužbencem, ki jim je regres za letni dopust za leto 2022 že bil izplačan, se pri plači za oktober 2022 (izplačilo v novembru 2022) poračuna razlika do višine, določene v tej točki dogovora.

Vsebina te točke se uredi z aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

4. Regres za prehrano

Regres za prehrano med delom od 1. septembra 2022 znaša 6,15 eura.

Znesek regresa za prehrano med delom se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambenih izdelkov na podlagi podatkov Statističnega urada RS. Usklajen znesek se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo.

Vsebina te točke se uredi z aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji ter aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev.

Prva uskladitev višine regresa za prehrano med delom po uveljavitvi aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev se izvede s 1. januarjem 2023.

5. Realizacija sporazumov oziroma dogovorov, sklenjenih v obdobju preteklih vlad

Vlada je zavezana, da bo realizirala zaveze iz sklenjenih sporazumov oziroma dogovorov, sklenjenih v

obdobju preteklih vlad, in sicer iz:

• Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti (številka 101-12/2016/149 z dne 5. 12.

2016),

• Dogovora o načinu realizacije V. točke Stavkovnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Uradni list RS, št. 3/20),

5. in 9. točke Priloge 3 sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/17),

• Dogovora o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in

nadaljevanju pogajanj (Uradni list RS, št. 181/21)

• VIII. in XII. točke Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 80/18)

1. točke Stavkovnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije (Uradni list RS, št. 80/18),

• V. točke Stavkovnega sporazuma sklenjenega med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom, zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 80/18),

V. točke Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 3/19)

S to točko se ne posega v veljavnost in pravne posledice dogovorov in sporazumov iz prejšnjega odstavka.

6. Usklajevanje sistemskih sprememb plačnega sistema javnega sektorja, odprava nesorazmerij v osnovnih plačah, upoštevaje spodnjo tretjino plačne lestvice

Vladna in sindikalna stran se zavezujeta, da bosta po zaključku teh pogajanj pričeli z usklajevanji o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja, z namenom, da se najpozneje do 30. junija 2023 pripravi predlog sprememb in dopolnitev ZSPJS oziroma nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju s podpisano izjavo o stopnji usklajenosti besedila členov zakona, pri čemer si bosta vladna in sindikalna stran prizadevali za čim večjo višjo stopnjo usklajenosti členov. O temeljnih vprašanjih plačnega sistema bo doseženo soglasje med vlado in sindikati javnega sektorja.

Glede soglasja o temeljnih vprašanjih plačnega sistema se šteje, da je podano, ko je dosežen kvorum, ki ga za veljavnost sklenitve in spremembe KPJS določa 42. člen ZSPJS.

Prav tako se zavezujeta, da bodo vzporedno z usklajevanjem sistemskih sprememb plačnega sistema potekala pogajanja o odpravi nesorazmerij v plačah, ki so nastala v obdobju po sklenitvi Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18), z namenom, da bo dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah, upoštevaje tudi spodnjo tretjino plačne lestvice dosežen najpozneje do 30. 6. 2023.

Pogajanja in usklajevanja iz te točke se pričnejo najpozneje v enem mesecu po podpisu tega dogovora.

7. Zagotavljanje finančnih sredstev

Vlada se zavezuje, da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoječih sistemov financiranja zagotovila, da bodo za potrebe neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov sredstva za stroške dela, ki izvirajo iz tega dogovora in kolektivnih pogodb, katerih podpisnica je, upoštevana pri usklajevanju predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in pri pripravi izhodišč za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov na prihodkovni in odhodkovni strani, tudi za leto 2022.

8. Uveljavitev aneksov h kolektivnim pogodbam

Rešitve, dogovorjene v tem dogovoru, se uveljavijo pod pogojem, da podpisniki, ki podpišejo ta dogovor, podpišejo tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za javni sektor, Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji in anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev.

9. Realizacija dogovora in plačilo stavke

Sindikati, podpisniki tega dogovora, soglašajo, da do 30. junija 2023 ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z ukrepi iz tega dogovora.

V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega dogovora, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.

Sindikati, podpisniki tega dogovora, se zavezujejo, da ne bodo vložili pobude ali zahteve za referendum ali vodili oziroma podpirali referendumskih aktivnosti zoper spremembo ZSPJS, ki pomeni uresničitev tega dogovora, razen v primeru kršitve tega dogovora.

10. Objava dogovora v Uradnem listu Republike Slovenije

Ta dogovor se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Parata, dne 29. septembra 2022

Obvestilo članom: Sklenitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja Specialisti Kolektivno

V Sindikatu MORS se zavedamo pomembnosti skrbi za zdravje zaposlenih, zato smo se odločili, da omogočimo vključitev svojih članov in njihovih družinskih članov v dodatno zdravstveno zavarovanje Specialisti Kolektivno pri Triglav, Zdravstveni zavarovalnici, d.d., pod ugodnejšimi pogoji. Izberete lahko eno izmed opcij ponudbe, predstavljene v nadaljevanju.

1. Kdo je plačnik zavarovalne premije?

Plačnik premije je vsak posameznik sam preko trajnika.

2. Kaj krije zavarovanje Specialisti Kolektivno?

Zavarovanje glede na izbrani paket krije stroške:

• Specialističnih obravnav (področja: angiologija, dermatovenerologija, gastroenterologija, ginekologija, kardiologija, nevrologija, oftalmologija, ortopedija, otorinolaringologija, proktologija, tireologija, pulmologija in urologija, za otroke tudi alergologija):
  • specialistični pregledi,
  • enostavne diagnostične preiskave(kot so laboratorijske preiskave, rentgen, ultrazvok, EKG),
  • enostavni ambulantni posegi (na primer punkcija, odstranitev tujka);
• Zahtevnih diagnostičnih postopkov(CT, magnetna resonanca, gastroskopija, kolonoskopija in podobno);
• Zdravil na beli recept v okviru specialistične obravnave.
• Posegov, ki se opravijo v enodnevni obravnavi (na primer artroskopija, operacija sive mrene, operacija kile, operacija karpalnega kanala);
• Ambulantne rehabilitacije (fizioterapija, govorna in delovna terapija)

Zavarovanje krije stroške zdravstvenih storitev zaradi bolezni ali poškodb, ki so nastale po sklenitvi zavarovanja in poteku čakalne dobe.

3. Kako lahko koristim zavarovanje Specialisti Kolektivno?

Za uveljavljanje zavarovanja je potrebna medicinska indikacija, ki se izkazuje z napotnico izbranega osebnega zdravnika, izvidom zdravnika specialista oziroma drugo medicinsko dokumentacijo. S klicem na brezplačno številko 080 26 64 (vsak dan med 6.00 in 22.00) preko Zdravstvene točke pridobite informacije o zavarovanju in izvajalcih zdravstvenih storitev, soglasje zavarovalnice za izvedbo zdravstvenih storitev ter pomoč pri uveljavljanju pravic iz zavarovanja.

4. Katere so bistvene prednosti zavarovanja?

• Hitro pridete od prvega pregleda pri specialistu, do enostavne in zahtevne diagnostike, enostavnih ambulantnih posegov ter ostalih storitev, ki so vključene v zavarovanja.
• Z mrežo vrhunskih izvajalcevso zagotovljene zdravstvene storitve po vsej Sloveniji in v EU;
• S hitro diagnozo in zdravljenjemzmanjšate tveganje zdravstvenih zapletov in se hitro vrnete v aktivno življenje;
• Z asistenco Zdravstvena točka uredite vse, kar potrebujete! 

5. Kako sklenem zavarovanje?

V zavarovanje se lahko vključijo člani SMO in pod istimi pogoji tudi njihovi družinski člani (partnerji in otroci) tako, da izpolnijo pristopno izjavo in jo pravočasno, najkasneje do 20. oktobra oddajo osebno g. Vojku Svetičiču ali skenirano verzijo na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Prijave bodo možne tudi kasneje, poskrbite le, da jo boste oddali do 20. v mesecu, da bo zavarovanje potem lahko veljavno s 1. v naslednjem mesecu. Plačilo premije za zaposlene in družinske člane se bo izvajalo preko trajnika.

6. Kako vem, da sem vključen v zavarovanje?

Zaposleni (in družinski člani) boste s strani Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, d.d., po pošti prejeli potrdilo o vključitvi v zavarovanje, ki predstavlja listino o sklenjeni zavarovalni pogodbi.

V sindikatu Ministrstva za obrambo smo dne 15. 08. 2022 na načelnika GŠSV in ministra za obrambo naslovili zahtevo po enaki obravnavi CO zaposlenih v SV in MO. Dne, 20. 09. 2022 smo s strani MO prejeli odgovor na podano zahtevo. Zahtevo SMO in odgovor MO objavljamo v celoti v nadaljevanju:

Spoštovani,

v preteklosti smo v SMO večkrat opozorili tako vodstvo MO kot SV na slab status strokovno tehničnih delavcev (STD), zaposlenih v SV in MO (upravnem delu, URSZRS) in predlagali rešitve za izboljšanje v okviru obstoječe zakonodaje, ki so povezane z najnižjimi uvrstitvami teh DM v plačni sistem. Po grobi oceni je več kot 80 % zaposlenih na delovnih mestih STD v SV in MO s svojo osnovno plačo pod minimalno plačo in jim tako država subvencionira razliko med njihovo osnovno in minimalno plačo.

Neizpodbitna praksa v JS za reševanje zaposlenih na najnižjih DM v plačnem sistemu, ki jo s pridom uporablja velika večina delodajalcev v JS, je način, da skozi panožne kolektivne pogodbe imenujejo nova DM, ki so višje ovrednotena, nato pa te iste zaposlene uvrstijo na ta DM. V SMO sledimo vsem spremembam in praksam v JS, zato smo tudi v SMO zahtevali, da se zaradi narave in specifike dela v obrambnem resorju na vseh DM uvajajo nova DM in se le-ta hkrati višje uvrščajo na enak način kot je bilo to storjeno med drugim tudi v kolektivni pogodbi JGZ Brdo in v aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v letu 2021.

Ker se v SV in MO soočamo s kritičnim kadrovskim primanjkljajem (upokojitve, odpovedi, ni kandidatov za nove zaposlitve) na vseh delovnih mestih, še posebej pa je ta problem alarmanten na delovnih mestih STD( kuhinje, delavnice, EVOJ...) smo v tem letu podali tudi konkretne predloge na vaš predlog spremembe sklepa VRS za izplačevanje dodatka po 2. odst. 59. čl., ki se s strokovnih krogih imenuje dodatek za deficitarnost. Naš predlog se je glasil: »Vsem zaposlenim v SV se plača po 2. odst. 59. čl. ZSSloV poveča za 20%.«

Ob tem smo poudarili, da je naš predlog nujen ukrep iz razlogov deficitarnosti, ki ima za posledico prekomerno obremenjenost zaposlenih v MO in SV in ki povzroča izgorelost, hkrati pa botruje odločitvam zaposlenih po podaji odpovedi, čemur še dodatno pripomorejo iskanja zaposlenih s takšnimi kompetencami v gospodarstvu. Naj

ob tem dodamo, da našega predloga MO ni upoštevalo z obrazložitvijo, da bi z upoštevanjem predloga občutno presegli obstoječe finančne zmožnosti.

Ne moremo pa mimo dejstva in na kar nas člani iz STD tudi opozarjajo, da pa je bil kljub našemu zavrnjenemu predlogu z namenom enake obravnave vseh zaposlenih sprejet sklep, da se zaposlenim v Generalštabu Slovenske vojske, ki so organizacijsko umeščeni v vodstvo, kabinet načelnika, štab in vojaški letalski organ plača poveča za 10 odstotkov osnovne plače.

Takšno početje je eklatanten pokazatelj na odsotnost odločevalske in organizacijske empatije do preostalih zaposlenih. V danem primeru je povišanje plače za 10 % odločevalec-predlagatelj z argumentom moči naslovil v prid sebi, ob tem pa pozabil na resnost problema na najnižje plačanih DM CO.

Da imajo v ostalih resorjih JS razumski pristop in zavidljivo organizacijsko empatijo predvsem do najnižje plačanih STD ter da so naše ugotovitve in zahteve tehtne želimo dodatno podkrepiti in se ob tem sklicujemo na spremembe oz. dopolnitve, ki izhajajo iz 74 a. člena ZODPol-G, ki je bil sprejet 20. 10. 2021 in na sklep vlade sprejet na 106. redni seji vlade dne 9. 12. 2021 o povečanju plač uslužbencem policije in Ministrstva za notranje zadeve zaradi povečanega obsega dela in posebnih obremenitev pri izvajanju podpornih nalog za policijo. Pri tem ugotavljamo, da so do izplačil na podlagi 74.a člena ZODPol upravičeni vsi navedeni uslužbenci, če v tekočem mesecu opravijo najmanj 8 ur dela^[I], in sicer v višini:

1. karierni razred - 100 € bruto (policijski svetniki/kriminalistični svetniki),
2. karierni razred - 100 € bruto (višji policijski inšpektorji/višji kriminalistični inšpektorji), 3. karierni razred - 130 € bruto (policijski inšpektorji/kriminalistični inšpektorji),
3. karierni razred - 140 € bruto (višji policisti/kriminalisti),
4. karierni razred - 150 € bruto (policisti NDM),

strokovno tehnične delavce v policiji in javne uslužbence ministrstva, ki izvajajo podporne naloge za policijo - 100 € bruto (uslužbenci Direktorata za logistiko in nabavo, Direktorata za migracije, Službe za evropska sredstva, Urada za finance in računovodstvo in Urada za organizacijo in kadre).

Iz podanega torej sledi, da so CO zaposlene v SV in MO, ob enaki ali višji obremenitvi v primerjavi z zaposlenimi v MNZ, podvrednotene, kljub temu, da opravljajo podporne naloge tako za SV kot za organizacijske enote in organe v sestavi.

Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da ocenjene finančne posledice povečanja plač v MNZ in policiji na podlagi sprememb oz. dopolnitev, ki izhajajo iz 74 a. člena ZODPol- G znašajo 15.876.820,80 evrov letno, medtem ko v MO in SV s spremembo sklepa

VRS za izplačevanje dodatka po 2. odst. 59. čl. znašajo zgolj 1.026.460 evrov na letni ravni.

Zahteva:

Sklicujoč se na podana dejstva in izredno slabo kadrovsko sliko tako zaposlenih CO v SV in v MO in ob zahtevi po enaki obravnavi zaposlenih na podobnih ali primerljivih delovnih mestih v JS, zahtevamo:

• Za CO zaposlene v SV:

da v skladu z obstoječimi predpisi GŠSV prične izplačevati dodatek po 2. odst. 59. čl. ZSSloV CO v SV na delovnih mestih, katerih opravljanje zahteva posebna znanja in povečane obremenitve, brez njihove popolnitve pa ni mogoče zagotoviti delovanja enote ali drugih enot, oborožitvenega, bojnega ali drugega vojaškega sistema najmanj v višini kot to velja za GŠSV.

• Za CO zaposlene v organih v sestavi in organizacijskih enotah MO:

da se v skladu z 22.e. čl. ZSPJS zaradi povečanega obsega dela - podpornih nalog izplača dodatek najmanj v višini in v obsegu na način kot je to urejeno v MNZ z 74.a členom ZODPol, in sicer vse dokler se to ne uredi v področnih predpisih, pri čemer se sredstva načrtuje vnaprej, kot to počno v vseh preostalih resorjih DU.

• Za vse CO zaposlene v obrambnem resorju:

da se v sistemizaciji in formaciji skladno s četrtim odst. 13. čl. ZSPJS pregledajo vsa delovna mesta, FD in nazivi CO ter da se le-te ustrezno popravi na način, da se delovna mesta oz. nazivi, ki jih urejajo kolektivne pogodbe za druge dejavnosti, uvrstijo v plačni razred iz teh kolektivnih pogodb (JGZ Brdo, KP zdravstva in sociale).

Odgovore na zahteve SMO, vezane za STD- CO v SV, pričakujemo od NGŠSV. Zahteve, ki pa so povezane s CO v MO pa v odgovor, prepuščamo vodstvu MO. Ob tem vas z vso resnostjo pozivamo k takojšnjemu ukrepanju, saj trenutno nevzdržno stanje, ki ga dodatno zaostrujejo vse višje cene življenjskih potrebščin - inflacija, lahko pripelje do kolapsa celotnega obrambnega sistema.

Z lepimi pozdravi.

^[I] Vir: https://www.ops-celje.si/PSS---ZODPol---z-zakonom-do-sistemske-ureditve-povi%C5%A1anja-pla%C4%8D

Ne glede na vse navedeno pa bi dodatno pojasnili, da ugotavljamo, da so plače oziroma izhodiščni plačni razredi za nekatera strokovno tehnična delovna mesta oziroma formacijske dolžnosti prenizko ovrednoteni. Zato se bomo tudi v prihodnje, seveda v okviru svojih pristojnosti, zavzemali za ustreznejšo ureditev plačnih razredov zaposlenih, ki opravljajo strokovno tehnična dela tako v MO kot tudi v SV.