MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

Minister

g. Marjan Šarec

Zadeva: Odprto pismo SMO

Spoštovani minister g. Marjan Šarec.

Preko medijev smo seznanjeni , da bo Ministrstvo za obrambo prihodnje leto posnelo dokumentarno resničnostno serijo, s katero želi mlade navdušiti za možnost sodelovanja s Slovensko vojsko ter jim omogočiti vpogled v raznolikost teh poklicev in nalog.

Naj v uvodu poudarimo, da v sindikatu Ministrstva za obrambo podpiramo napore in dobre ideje ter nove moderne pristope, s katerimi bi pritegnili mlade državljane RS, da bi se odločali za tako pomemben in časten poklic, kot je poklic vojaka. Prav tako se zavedamo kadrovske podhranjenosti Slovenske vojske s katero se soočamo in še toliko bolj ob nenehnih angažiranjih pripadnikov  SV tako v pomoči državljanom RS ob nesrečah, ki jih rezultirajo podnebne spremembe kot tudi zaostrene varnostne situacije v svetu. Ob navedenem pa se v sindikatu soočamo z resno stisko pripadnikov, v kateri ugotavljamo, da prihaja med pripadniki do izgorelosti, ki ji botruje dejstvo, da pripadnik SV v povprečju oddela 240 ur na mesec.

Posebej ob tem bode v oči  nerazumno dejstvo, da ste za promocijo vojaškega poklica pripravljeni odšteti 1,9 milijona evrov,  medtem pa ignorirate odločitve Evropskega sodišča kot tudi odločitve Vrhovnega sodišča RS glede plačila ur pripravljenosti na določenem kraju oz. delovnem mestu pripadnikom SV. Vaša ignoranca tako botruje dejstvu, da so pripadniki SV ob pomoči pooblaščenih odvetnikov sindikatov SMO in SVS na delovno in socialno sodišče vložili preko 1700 tožb, neodzivnost s strani MO pa v sindikatih in med oškodovanimi pripadniki lahko razumemo samo na način, da z zavlačevanjem želite  doseči, da oškodovani pripadniki, ki niso vložili tožbe in bodo zaradi zastaralnih rokov v morebitni pozitivni odločitvi sodišča prikrajšani pri izplačilu.

Prav tako ugotavljamo, da se zaradi kadrovske podhranjenosti SV in specifike dela povečuje  odrejenost  dela pripadnikom SV v neenakomerno razporejenem delovnem času in se od njih nerazumno zahteva v zadnjem mesecu pred iztekom 6 (šest) mesečnega referenčnega obdobja, da so nekateri pripadniki SV po ukazu cel mesec doma, da bi delodajalec izravnal zahtevano povprečno obremenitev 40 ur na teden, in to vse za to, da delodajalcu ne bi bilo potrebno izplačati presežnih ur, kot jih narekuje zakon v višini 130 %. Nadalje tudi ugotavljamo, da pripadnik SV v povprečju na leto oddela 240 ur na mesec o tem, je bilo seznanjeno tudi MJU, ki pa v svojih analizah o povprečno najbolje plačanih v JS in medijskem »linču« ni hotelo prepoznati navedenega dejstva.

Pripadniki SV v številnih primerih zaradi prekomernih obremenitev in izgorelosti poiščejo zdravniško pomoč.

Spoštovani minister v sindikatu Ministrstva za obrambo vam, kot socialni partner sporočamo za konec naslednje; »Prej, ko boste spoznali, da je edina realna promocija vojaškega poklica zadovoljen pripadnik SV, ki mu ni potrebno iskati svoje pravice na pristojnih sodiščih in prejme pošteno plačilo za opravljeno delo toliko manj, bo potrebno razmetavati denar davkoplačevalcev še posebej ob dejstvu, da je promocijski učinek dostojno plačanega vojaka bistveno bolj verjeten v dosegu novih zaposlitev kot pa projekt resničnostne serije po poročanju medijev, vredne 1,9 milijona evrov, ki pa nima nobenega zagotovila o uspešnosti novih zaposlitev.«

Zahteva SMO:

• Začnite spoštovati odločitve EU sodišča in Vrhovnega sodišča RS glede pripravljenosti na določenem kraju;
• Da se preneha zlorabljati inštitut neenakomerno razporejenega delovnega časa in da se za izvajanje nalog uporabi nadurno delo referenčno obdobje pa se skrajša iz 6 mesecev na 4 mesece, kot to velja za policijo.

Prepis izjava vodje PSRSJS (nelektorirano)

Današnja seja je bila pravzaprav v veliki meri nekakšen pregled stanja, v katerem se pogajanja trenutno nahajajo. Na ena strani, kar se tiče blokade, ki na nek način jo vnaša v ta pogajanja za izvrševanje proračuna. Tukaj je bilo pa ta zahteva sindikalne strani enotna in naj v zvezi z nadaljevanjem pogajanj, vezanim na to rečem, da tudi sindikalna stran seveda je pripravljena na to, da se pogajajo naslednji teden, nadaljujejo. V kolikor seveda vlada v tem tednu sprejmejo odločitev in zagotovi, da bo ta člen in zakon o izvrševanju proračuna črtan in v tem primeru smo seveda pogajanj pripravljeni na nadaljevanje pogajanj o vseh elementih. Smo pa danes predstavili naša stališča, če začnem ravno z vprašanjem usklajevanja vrednosti plačnih razredov je bilo s sindikalne strani danes zelo jasno povedano, da mi pričakujemo, da usklajevanje vrednosti plačnih razredov tudi v letu 2024 in v obdobju implementacije plačnega sistema bo izvedeno in da bomo podali tudi konkreten predlog v naslednjih dneh glede načina usklajevanja v tem obdobju, do katerega se bo vlada v nadaljevanju tudi opredelila, ravno tako smo opozorili, da po našem mnenju bi bilo potrebno vprašanje letnih dopustov iz okvira teh pogajanj umakniti, ker otežujejo ali celo onemogočajo ta pogajanja in se osredotočiti na tiste vsebine, ki je pravzaprav, ki so jim pogajanja o prenovi plačnega sistema tudi namenjena. Zdaj kar se tiče odprave plačnih nesorazmerij so sicer stališča med obema pogajalskima skupinama nekoliko različna po mnenju naše pogajalske skupine bi morali izhajati iz tistega, kar je bilo nekako dogovorjeno že na začetku, torej da se kot neka referenčna točka vzame leto 2018 in da se odpravljajo nesorazmerja v osnovnih plačah, zato je bil tudi naš predlog, ki smo ga danes ustno podali da se ta nesorazmerja odpravijo enotno kot nek pasoven dvig da se ponovno vzpostavi tista razmerja, ki so bila leta 2018 in pa da je potrebno tako, kar se tiče odprave plačnih nesorazmerij, kot tudi kar se tiče implementacije plačnega sistema slediti takšno dinamiko, da bo implementacija zaključena še v obdobju mandata te vlade se pravi do sredine leta 2026. Tisto kar je r je pod črto danes je, da bomo sindikati v jutri ali pa najkasneje pojutrišnjem posredoval predloge, ki smo jih danes ustno predstavili vladni strani in pričakujemo seveda se bo vladna stran do njih v najkrajšem možnem času opredelila najbolj urgentna je zagotovo opredelitev do umika spornega člena zakona o izvrševanju proračuna.

Prepis izjava vodje PSRSJS (nelektorirano)

Zdaj zagotovo osrednja vsebina današnji pogajanj je bil nov vladni predlog, ki se nanaša na odpravo plačnih nesorazmerij. Zdaj, kolikor smo ga lahko, ker smo ga šele danes dobili oziroma šele nam je bil  danes predstavljen, kot smo lahko videli sledi temeljni usmeritvi to je, da bi se čim bolj skušali približati razmerjem, kakršna so bila v letu 2018, se pravi pred tem, ko so se zgodili določeni parcialni dogovori z določenimi odmiki, ki so po posameznih plačnih skupinah različni. In seveda je te razlike potrebno zdaj tudi natančno preučiti se do njih, opredeliti, videti, katere so po našem mnenju utemeljene, katere ne ali obstaja še morda kakšne druge. Tako da to je naloga, ki jo imamo zdaj v prihodnje. Zdaj kot veste, naše pogajalska skupina je ves čas na stališču, da je potrebno tukaj odpravita tak je bil tudi dogovor, ki  je bil sklenjen lansko leto, da se pogovarjamo o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, se pravi, mi ne moremo imeti v tem trenutku ambicije, da bi z enotenjem  delovnih mest odpravili tudi vse tista morebitna nesorazmerja, do katerih prihaja zaradi različnih drugih elementov plače, ki seveda tudi vplivajo na dinamiko gibanja plač v javnem sektorju po posameznih delih. Tudi mi menimo, da je ena ključnih problemov, ki je bil danes zaznan mi smo na njega že večkrat opozarjali, to da ni predvideno usklajevanje vrednosti plačnih razredov v obdobju implementacije te plačne reforme in  dejansko v kolikor se plačna lestvica ne bi usklajevala, potem že praktično že v letu 2024 ena od namenov to je, da nobena plača v javnem sektorju osnovna plača ne bo več nižja od minimalne plače ne bo dosežen. Vemo, da vsako leto januarja se minimalna plača poviša vsaj za indeks rasti življenjskih stroškov napoved je bila v preteklem tednu s strani Umar ja. Kakšne teh vrednosti bodo se prav pričakovati je, da se bo že s 01.01. 2024 minimalna plača uskladila za 7,4 %. V naslednjih letih je sicer napovedana rast cen nekoliko nižja, pa vendarle bo to pomenilo, da ob koncu te plačne reforme v prvi plačni razred in bistveno bistveno pod minimalno plačo. In seveda mi menimo, da bi bilo to potrebno preprečiti oziroma se dogovoriti, kako to korigira tudi v tem vmesnem obdobju. Nadalje smo se danes pogovarjali tudi o kolektivni pogodbi za javni sektor. Kjer pa je sicer še nekaj odprtih vprašanj, ampak ocenjujem, da je relativno malo takšnih, pri katerih bi lahko imeli kakšne večje težave, morda ena od zahtevnejših vprašanje realizacije odločbe ustavnega sodišča glede koruma za sklepanje kolektivne pogodbe. Je pa tudi še nekaj interesnih vprašanj, nekatera tudi, da so tudi nekatera strokovna vprašanja, tako da smo se tudi dogovorili, da jih bomo usklajevali v okviru delovne skupine, v okviru katere tudi usklajujemo besedilo zakona kjer sam ocenjujem da delo korektno in konstruktivno poteka. Zdaj glede roka, ki je bil postavljen, kar se tiče zaključka pogajanj si mi vsekakor želimo, da bi bila ta pogajanja zaključena čim prej. Zagotovo pa menimo da 15. Oktober ne more biti datum, na katerega pade zastavica in je pogajanj konec, zlasti glede na to, da smo bili zdajle deležni pravzaprav skoraj tri tedenske prekinitve pogajanj. Tako bi lahko pravzaprav tudi nekatera odprta vprašanja reševali.

Pogajanja glede odprave nesorazmerij na drugem stebru v katerega spadajo zaposleni v MO In SV se še sploh niso pričela je pa seja  predvidena za 25.09.2023.

Prepis izjava vodje PSRSJS (nelektorirano)

Spoštovani člani in zaposleni v MO -SV,

v zadnjih dneh se je na sindikat Ministrstva za obrambo obrnilo večje število članov, ki so utrpeli škodo ob naravni nesreči v Republiki Sloveniji z namenom pridobitve dodatnih informacij glede podaje zahteve za solidarnostno pomoč na podlagi  4. alineje 4. točke 40. člena KPND in 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/2013).

V ta namen smo izdelali E-obrazec, ki vam bo pohitril pripravo prošnje - zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči s strani delodajalca.

V več delih Slovenije so zadnja neurja (toča, veter, voda...) mnogim posameznikom povzročila veliko škodo predvsem na bivanjskih objektih, pa tudi v kmetijstvu. Ker so med njimi tudi zaposleni na MORS in pripadniki SV vas želimo  ponovno seznaniti, da imate na podlagi 4. alineja, 4. točke, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki določa, da delavcu pripada solidarnostna pomoč tudi v primeru elementarne nesreče.

Solidarnostna pomoč po četrti alineji, 4. točke, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je tako vezana na določen dogodek (naravno nesrečo) in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji.

Članom reprezentativnega sindikata pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč.

Delodajalec je dolžan izplačati delavcu solidarnostno pomoč, ki znaša od 1. 1. 2023 dalje 668,21 EUR.

V primeru požara ter naravnih nesreč, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ni omejitve glede višine plače, kar pomeni da so do solidarnostne pomoči upravičeni vsi.

Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči je potrebno na MO vložiti v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

Delavec na MO - SV  naj v primeru nastale škode na premoženju v čim krajšem možnem času svojemu delodajalcu posreduje vlogo oziroma zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči, pri čemer lahko na primer lastništvo ali solastništvo dokazuje z verodostojnimi dokumenti (zemljiškoknjižni izpisek, kupoprodajna pogodba).

Pri tem dodajamo še, da je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS med drugim zavzela tudi stališče, da je potrebno kljub dejstvu, da javni uslužbenec ni lastnik nepremičnine, pri odločanju o solidarnostni pomoči upoštevati tudi socialno in bivanjsko stisko javnega uslužbenca med katere sodi tudi poškodovanje ali uničenje hiše oziroma stanovanja, v katerem javni uslužbenec dejansko biva in to ne glede na lastništvo nepremičnine, na kateri je nastala škoda, saj namen solidarnostne pomoči ni kompenzacija materialne škode, ki doleti oziroma je nastala posameznemu javnemu uslužbencu ampak je namenjena temu, da le-ta lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji.

"Glede števila oseb, ki lahko uveljavljajo solidarnostno pomoč za isti primer elementarne nesreče pojasnjujemo, da je solidarnostna pomoč vezana na javnega uslužbenca, če le-ta izpolni predpisane pogoje za njeno uveljavitev. To pomeni, da ni nikjer določena omejitev, da ne bi mogla oba zakonca uveljavljati pravico do solidarnostne pomoči v primeru, če so izpolnjeni pogoji, torej tudi v primeru elementarne nesreče." Vir: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/Usluzbenski-sistem/COVID-19-UKREPI/Povracila-stroskov/Solidarnostna-pomoc-8.-5-.-2020.docx

Prepis izjava vodje PSRSJS (nelektorirano)

Lepo pozdravljeni. Tudi jaz bi začel s prav naj zahtevnejša temo, ki smo jo imeli danes na dnevnem redu. Skupaj smo ugotavljali, da   je prehod na novo plačno lestvico. Bistveno bolj zahtevno vprašanje, kot je mogoče izgledalo na prvi pogled, da tudi predlog, ki ga je podala v tej smeri, prvi predlog, ki ga je podala vladna stran, ne daje pravzaprav želenih učinkov in dejansko tudi sam ocenjujem, da v prihodnjih tednih bo ključno vprašanje najti odgovor, kako pravzaprav najti rešitev, ki bo na ena strani odpravljala plačna nesorazmerja in na drugi strani omogočila tak prehod na nov na novo plačno lestvico, da bo zagotovljen cilj dviga, se pravi osnovnih plač na nivo, ko nobena osnovna plača ne bo več nižja od minimalne plače. 

Jaz ocenjujem, da v tem trenutku se rešitve pravzaprav na tem področju še ne nakazujejo, se pravi smo precej na začetku, vendar bomo ta oreh morali streti, v kolikor bomo želeli priti do zaključka teh pogajanj tisto, kar je za našo pogajalsko skupino, vključno v tem procesu, je, da postopek prevedbe ne zamegli same problematike nesorazmerij v osnovnih plačah, ki v sistemu danes. 

Drugi, vsebinski  sklop, v katerem smo se danes pogovarjali, o katerem je bilo že govora, je predlog kolektivne pogodbe za javni sektor. Tudi sam ocenjujem, da na tem področju zelo verjetno nekih izjemno zahtevnih vprašanj ni težka vprašanja so dejansko v zakonu in kar se tiče odprave plačnih nesorazmerij. Veseli me da smo našli vsaj na načelni ravni soglasje glede tega, kako zagotavljati nek mehanizem primerljivosti med posameznimi stebri, kar je bilo vprašanje, kot veste, ki smo ga že na začetku, izpostavlja sindikati in tudi želeli, da se nek tak mehanizem vzpostavi in vprašanje potem dodatkov za manj ugodni delovni čas sicer nabor dodatkov ali preiti na obračun teh dodatkov v nominalnih zneskih ali pač ohraniti obstoječo ureditev v odstotku odstotkih, kar je stvar, do katere se bomo morali sindikati v nadaljevanju še opredeliti. 

Ena od pomembnih zadev v zvezi s tem pa je seveda, na kakšni višini bodo ti dodatki tudi določeni in ne nazadnje sindikalna stran je podala tudi svoj predlog mehanizma za usklajevanje vrednosti plačnih razredov, ki bo zagotovo v nadaljevanju vključen glede na to, kaj se v preteklosti pokazali, kakšne so posledice, če se vrednost vaših razredov ne usklajuje in v tem delu pričakujemo tudi vladni protipredlog, ki ga je vlada napovedala zdaj konkretne rešitve v tem trenutku ne bi komentiral. Mislim, da je to stvar, ki jo velja prepustiti nadaljnjih pogajanj.  

Vodja PSRSJS

V zvezi z referenčno tožbo Sindikata ministrstva za obrambo (SMO) zaradi neizplačila solidarnostne pomoči članom SMO ob razglašeni epidemiji  SARS-CoV-2 (COVID-19) skladno s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti (KPND), smo v SMO preko pooblaščene odvetniške družbe prejeli sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije (št. Up-195/22-7), s katerim je le-to odločilo, da se ustavna pritožba ne sprejme v obravnavo, torej da o njej sploh ne bo vsebinsko odločalo.

V SMO smo že od vsega začetka mnenja, da bi morala država Republika Slovenija skladno s 40. členom KPND izplačati solidarnostno pomoč zaradi epidemije COVID-19 zaposlenim, zato je SMO na Delovno in socialno sodišče  vložil predlog kolektivnega delovnega spora. Odločitev sodišča I. stopnje je bila, da je Republika Slovenija dolžna izplačati svojim delavcem - članom predlagatelja, solidarnostno pomoč zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni CARS-CoV-2 (COVID-19) v višini 693,01 EUR. (Zmaga SMO na prvi stopnji v kolektivnem sporu glede zavračanja izplačila solidarnostnih pomoči v času Covid 19)

Vendar je nato Višje delovno in socialno sodišče (VDSS) predvsem zaradi obremenjenosti javnih sredstev zaradi vpliva te odločitve na vse javne uslužbence, in ob sklicevanju na fiskalno pravilo, v celoti ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke  Republike Slovenije, ki jo je zastopalo Državno odvetništvo RS ter sodbo sodišča I. stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo njegovo ugotovitev kršenja KPND, posledično pa tudi zahtevek za izplačilo solidarnostne pomoči delavcem - članom predlagatelja (št. X Pdp 429/2021). (Višje delovno in socialno sodišče je v celoti ugodilo pritožbi Državnega odvetništva v primeru kolektivnega spora zaradi neizplačevanja solidarnostne pomoči na podlagi 4. točke 40. člena KPND)

Na odločitev VDSS je bil s strani SMO vložen predlog za revizijo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki pa ga je sodišče s sklepom na seji 14. junija 2023 (št. VIII DoR 217/2021) zavrnilo.

Sklepu Vrhovnega sodišča je nato sledila ustavna pritožba na Ustavno sodišče Republike Slovenije. S sklepom Ustavnega sodišča so tudi izčrpana vsa pravna sredstva v Republiki Sloveniji v zvezi z zadevo.

V Sindikatu ministrstva za obrambo bomo, v prepričanju in želji po iskanju pravice za  člane SMO in zaposlene, v zvezi z zadevo preko pooblaščene odvetniške družbe  vložili tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Prepis izjave vodje pogajalske skupine PSRSJS Jakoba Počivavška ob koncu pogajanj z VRS dne 19.06.2023 (nelektorirano)

Z moje strani, tudi sam bi želel. Podati nekaj odzivov na potek današnjih pogajanjih na vsebine. Ki so predmet teh pogajanj. Zdaj je zagotovo ena osrednjih točk današnjih pogajanj je bila vladne strani predstavljena formula za usklajevanje vrednosti plačnih razredov. Zdaj mi pozdravljamo pripravljenost, da se v zakonu določi, kakšna je minimalna raven uskladitve. Problemov, ki ga vidimo z vladnim predlogom, je pa kar nekaj.

Prvi problem predloga je, da je vlada danes sporočila, da se, potem ko bi formulo zapisal v zakon o uskladitvi vrednosti plačnih razredov v posameznem letu, ne bi več pogajali. Se pravi, to je pravzaprav maksimum uskladitve, ki bi potem bil glede na to, da je vladni predlog 65 % ugotovljeni inflacije pomeni, da bi takšna formula dejansko uzakonila realno padanje vrednosti plačnih razredov. In povzročila to, da bi pravzaprav že nemudoma po tem, ko bi bil dogovor podpisan, že imeli določena delovna mesta, ki bi imela svojo osnovno plačo nižjo od minimalne plače, kar je pravzaprav v nasprotju z napovedmi tudi na vladni strani, da nobena plača v javnem sektorju ne bo več nižja od minimalne plače. Zdaj druga  vsebina, o kateri smo se danes pogovarjali, je predstavitev sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor. Glede na to, da smo predlog prejeli šele v petek, seveda ni bilo časa, da bi ga lahko natančno proučili in se do njega opredelili. To bomo storili naslednji teden. Je pa zagotovo posebno pozornost iz naše strani deležna določba, ki opredeljuje primerljivost med plačami po posameznih stebrih. Razumeti je da nekako sledi predlogu, ki ga je podala naša pogajalska skupina. Seveda gre pa za dokaj zahtevno vprašanje, ki ga moramo zato natančno preučiti se do njega opredeliti. Podobno velja tudi za druge spremembe v kolektivni pogodbi, zlasti recimo glede spremembe dodatka za delo v času epidemije. Nenazadnje tudi glede predloga, da se nekateri dodatki, da bi se lahko po novem odpravili v nominalnem znesku, ne več v odstotku tukaj seveda bo, če se bomo za to odločili, bo seveda tudi ključno vprašanje osnove, od katere bo potem izračunam ta dodatek oziroma kako bo on v nominalni višini tudi določen. Danes je bil tudi predstavljen s posamezno stališče vladne strani glede kolektivne pogodbe za državno upravo, kjer pozdravljamo pripravljenost vladni strani in da se začne pogovarjati o normativnem delu te kolektivne pogodbe ne nazadnje je to ena od zavez iz oktobrskega dogovora. Skrajni čas je, da, da se dialog o tem vprašanju tudi začne in ne nazadnje ena od pomembnih vsebin, ki bi morala biti po našem prepričanju vsebina te kolektivne pogodbe je tudi vprašanje celovite ureditve letnega dopusta za zaposlene v organih državne uprave. Nismo pa danes dobili jasnega odgovora na vprašanje, kako je vladni predlog kriterijev za odmero letnega dopusta pravzaprav povezan s prenovo plačnega sistema in vladnimi predlogi na področju plač v javnem sektorju. Hkrati smo tudi povedali, da prejemamo precej odzivov s strani našega članstva , da gredo zadnje čase  številni predlogi v smer pravzaprav, ki jo je mogoče razumeti kot nekako napad na starejše v javnem sektorju, kar glede na napoved, da se bo v relativno bližnji prihodnosti napoveduje relativno veliko število upokojitev javnih uslužbencev, da je težko dobiti nove zaposlene v javni sektor, seveda napačna pot. In kot zadnje je bila informacija glede regresa za letni dopust. Naše stališče je tukaj že nekaj časa zelo jasno, mi ocenjujemo, da ob stopnji inflacije, kakršna trenutno je, je to popolnoma neustrezna odločitev, zlasti glede na dejstvo, da bo za številne javne uslužbence v letošnjem letu kljub inflaciji regres nižji kot v lanskem letu. Višji regres za letni dopust glede na lansko leto bodo dejansko prejeli tisti javni uslužbenci, ki so uvrščeni v najvišje plačne razrede, tako da kar se nas tiče to vprašanje seveda ostaja odprto, zlasti glede na dejstvo, da inflacija nekaj, kar vedno bolj pritiska na prejemke javnih uslužbencev in vsak z vsakim tednom ali mesecem, ko se uveljavitev sprememb, katerih se pogovarjamo, zamika seveda večji je ta pritisk.

Izjava vodij pogajalskih skupin sindikatov JS.

Izjava predstavnika vladne pogajalske skupine.

Novinarska vprašanja: