Spoštovani!

Kot smo že poročali se je Vrhovno sodišče RS (VS RS)  odločilo zaradi pojavljanja večjega števila tožb v tej smeri, da  bo za pravno mnenje oz. razlago prava EU povprašalo Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: SEU), med drugim je Sindikat MO o tem že dobil ugodno sodbo v letu 2019, takrat pa je o smiselno podobnih vprašanjih sprožil tudi prvi postopek po Zakonu o kolektivnih tožbah. VS RS je na SEU poslalo predhodno vprašanje in od SEU terjalo razlago, ali bi morala REPUBLIKA SLOVENIJA (Ministrstvo za obrambo) ure, ko je bil pripadnik SV v stalni pripravljenosti na delovnem mestu, v celoti všteti v delovni čas in mu jih posledično plačati kot redne ure oziroma nadure. Ob tem se je sklicevalo na sodbo SEU št. C-303/98. Omenjena sodba SEU je bila pozitivna za delavce v določenih socialnih oziroma zdravstvenih zavodih ter službah reševanja, povezana pa je bila na problematiko dežurstev in pripravljenosti.

Dne 15.07.2021 je Sodišče EU javno objavilo svojo odločitev bistvene povzetke objavljamo v nadaljevanju:

Povezava na odločitev Sodišče EU Sodba sodišča EU, številka C-742/19 z dne 15. 7. 2021

Sodišče EU o uporabi Direktive o delovnem času (Direktiva 2003/88/ES) na področju vojaške dejavnosti

 Poudarki:

  • vsakdanje delo v vojaški službi nima posebnih značilnosti, ki bi nasprotovale običajnemu načrtovanju delovnega časa, vse dokler se te dejavnosti ne opravljajo v okviru vojaške operacije, vključno z neposredno pripravo nanjo
  • obdobje razpoložljivosti za delo, odrejeno vojaški osebi, ki pomeni njeno neprekinjeno prisotnost na delovnem mestu, kadar to delovno mesto ne sovpada z njenim prebivališčem, je šteti za delovni čas
  • obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, se lahko plača drugače, kot obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo.

 

O čem je Sodišče EU odločalo

Sodišče EU je sodbo izdalo glede dveh vprašanj slovenskega Vrhovnega sodišča, in sicer:

- ali se 2. člen Direktive 2003/88/ES uporablja tudi za delavce, ki delajo na obrambnem področju oziroma vojaške osebe, ki opravljajo stražo v mirnodobnem času,
- ali določba 2. člena Direktive 2003/88/ES nasprotuje nacionalni ureditvi, po kateri se pripravljenost za delo delavcev, ki delajo na vojaškem področju na delovnem mestu ali na določenem kraju (ne pa doma) oziroma prisotnost vojaških oseb, ki delajo na obrambnem področju v času straže, ko sicer te vojaške osebe ne opravljajo dejanskega dela, morajo pa biti fizično prisotne v vojašnici, ne všteva v delovni čas.

Predhodni postopek v RS

podčastnik slovenske vojske, je od februarja 2014 do julija 2015 opravljal „stražarsko službo“ neprekinjeno sedem dni na mesec. Med to službo, ki je zajemala tako obdobja, v katerih je moral opravljati dejanski nadzor, kot tudi obdobja, v katerih je moral le biti na razpolago svojim nadrejenim, je bil  dosegljiv in ves čas prisoten v vojašnici, v katero je bil razporejen.

Ministrstvo za obrambo je menilo, da je treba kot delovni čas za vsak tak dan „stražarske službe“ šteti le osem ur, tako da je  za teh osem delovnih ur izplačalo redno plačo, za preostale ure pa le dodatek za stalno pripravljenost v višini 20 % osnovne plače.

Tožba, ki jo je vložil  podčastnik in s katero je predlagal, naj se mu kot nadure izplačajo ure, ko med „stražarsko službo“ ni opravljal nobenega dejanskega dela za svojega delodajalca, ampak je moral biti na razpolago svojim nadrejenim, je bila zavrnjena na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

Presoja Sodišča EU: uporaba direktive

Sodišče je specifično v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo vojaške osebe, poudarilo zlasti, da dejavnosti, ki so povezane z upravno službo, vzdrževalno službo, službo za odpravo škode, zdravstveno službo ter s službami za ohranjanje javnega reda in pregon kršitev, kot take nimajo posebnih značilnosti, ki bi nasprotovale vsakršnemu načrtovanju delovnega časa, pri katerem bi se upoštevale zahteve, ki jih narekuje Direktiva 2003/88, vsaj dokler se te dejavnosti ne opravljajo v okviru vojaške operacije, vključno z neposredno pripravo nanjo.

Sodišče pa je, nasprotno, presodilo, da se navedena direktiva ne uporablja:

  • za dejavnosti vojaških oseb in zlasti za njihovo stražo, kadar te dejavnosti potekajo v okviru začetnega usposabljanja teh oseb, operativnega urjenja ali operacij, ki vključujejo vojaško posredovanje oboroženih sil, ne glede na to, ali se te operacije stalno ali občasno odvijajo znotraj ali zunaj meja zadevne države članice;
  • za vojaške dejavnosti, ki so tako posebne, da zanje sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive, ni primeren;
  • kadar je razvidno, da se vojaška dejavnost opravlja v okviru izrednih dogodkov, katerih resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti skupnosti ter katerih dobra izvedba bi bila ogrožena, če bi bilo treba upoštevati vsa pravila, določena z navedeno direktivo;
  • kadar bi se uporaba te direktive za tako dejavnost z naložitvijo dolžnosti zadevnim organom, da uvedejo sistem rotacije ali načrtovanja delovnega časa, lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe vojaških operacij v pravem pomenu besede.

Presoja Sodišča EU: plačilo

Na drugem mestu je Sodišče poudarilo, da je treba ob predpostavki, da se Direktiva 2003/88 v obravnavanem primeru uporablja, obdobje razpoložljivosti za delo, odrejeno vojaški osebi, ki pomeni njeno neprekinjeno prisotnost na delovnem mestu, kadar to delovno mesto ne sovpada z njenim prebivališčem, šteti za delovni čas. Vendar ker način plačila delavcev za obdobja razpoložljivosti za delo spada na področje uporabe nacionalnega prava, in ne Direktive 2003/88, ta direktiva ne nasprotuje temu, da se obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, plača drugače kot obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo.

Priporočilo za člane

Na podlagi podane odločitve Sodišča EU bo tako Vrhovno sodišče RS, v reviziji sprejelo odločitev. Takoj ko bo znana razsodba Vrhovnega sodišča RS, vas bomo o tem obveščali in vam podali nadaljnje usmeritve ter vas usmerili na pravno pomoč, zato vas, naprošamo, da nas spremljate.

Pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije je bilo v letu 2019 izpostavljeno pravno vprašanje, ali lahko pripadnik SV zahteva izplačilo ur, ko je bil v pripravljenosti na delo na delovnem mestu, kot plačilo nadur. V SMO menimo, da upravičeno zahteva mesečno razliko med izplačanimi urami pripravljenosti za delo (v višini 20 % ume postavke osnovne plače), in da se ti zneski za te ure pripravljenosti, obračunajo v višini 130 % ume postavke osnovne plače (to je v višini vrednosti nadure), saj mora biti ves čas prisoten na delovnem mestu in na razpolago delodajalcu.

Vrhovno sodišče RS se je odločilo, da bo za pravno mnenje oz. razlago prava EU povprašalo Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: SEU). Tako je na SEU poslalo predhodno vprašanje in od SEU terjalo razlago, ali bi morala REPUBLIKA SLOVENIJA (Ministrstvo za obrambo) ure, ko je bil pripadnik SV v stalni pripravljenosti na delovnem mestu, v celoti všteti v delovni čas in mu jih posledično plačati kot redne ure oziroma nadure. Ob tem se sklicuje na sodbo SEU št. C-303/98. Omenjena sodba SEU je bila pozitivna za delavce v določenih socialnih oziroma zdravstvenih zavodih ter službah reševanja, povezana pa je bila na problematiko dežurstev in pripravljenosti.

Direktiva 89/391/EGS, ki ureja uvajanje ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu, v drugem odstavku 2. člena določa, da se direktiva ne uporablja tam, kjer ji posebne značilnosti nekaterih posebnih dejavnosti javnih služb, kakršne so oborožene sile ali policija, ali nekaterih posebnih dejavnosti v službah civilne zaščite, neizogibno nasprotujejo.

Ker Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Delovni in socialni oddelek) meni, da iz dosedanje sodne prakse SEU ni razvidno povsem jasno stališče o tem, ali se glede na 1. člen Direktive 2003/88/ES (in v povezavi z Direktivo 89/311/EGS) 2. člen te Direktive uporablja tudi za delavce, ki (glede na formulacijo našega zakona - ZObr) delajo na obrambnem področju oziroma vojaške osebe v mirnodobnem času je zahtevalo od SEU, da odgovori na izpostavljeni pravni vprašanji, in sicer:

- ali se 2. člen Direktive 2003/88/ES uporablja tudi za delavce, ki delajo na obrambnem področju, oziroma vojaške osebe, ki opravljajo stražo v mirnodobnem času,

- ali določba 2. člena Direktive 2003/88/ES nasprotuje nacionalni ureditvi, po kateri se pripravljenost za delo delavcev, ki delajo na vojaškem področju na delovnem mestu ali na določenem kraju (ne pa doma), oziroma prisotnost vojaških oseb, ki delajo na obrambnem področju v času straže, ko sicer te vojaške osebe ne opravljajo dejanskega dela, morajo pa biti fizično prisotne v vojašnici, ne všteva v delovni čas?

O zgoraj navedenih bistvenih vprašanjih bo SEU izdalo odločitev v četrtek, 15. julija 2021. V SMO pričakujemo, da bo odločitev SEU v korist tako pripadnikom SV, kot tudi vsem ostalim zaposlenim na obrambnem področju, o čem vas bomo tudi takoj in sproti obveščali.

 

Postopki SMO v primeru pozitivnega razpleta odločitve SEU:

V SMO bomo pozvali MO, da pristopi k odpravi krivic in da povrne zaposlenim ustrezno razliko v plači. V primeru, da se MO ne bo odzvalo, bomo oškodovane člane SMO pozvali, da pristopijo k individualnim delovnim sporom in jim nudili vso potrebno pravno pomoč.

Prijavite se na spremljanje novice 

Vlada RS je tako s spremembo uredbe o delovnem času v organih državne uprave omogočila MO odpravo neenakosti pri odrejanju delovnega časa med upravnim delom MO, OVS in SV.

 

Spomnimo, da je SMO 08. 01. 2019 na ministra in državnega sekretarja ponovno naslovil zahtevo v kateri ju je pozval, da se v MO vendarle odpravi neenakost pri odrejanju delovnega časa.

 

Vlada RS je tako dne 29. 05. 2019 vsem reprezentativnim sindikatom JS posredovala predlog spremembe uredbe v kateri je predlagan nov začetek delovnega časa določen med 7.00 in 9.00, konec delovnega časa pa med 15.00 in 17.30. Posledično se spreminja tudi 10. člen uredbe, ki ureja premakljiv delovni čas in obvezno prisotnost v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi ministrstev. Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delovnem mestu bo po novem od 9.00 do 15.00.

 

 

Dne 02. 07. 2019 smo s strani ministra g. Karla Erjavca prejeli odgovor, ki glasi:
»V zvezi z vašo zahtevo za izenačitev delovnega časa v Ministrstvu za obrambo vas obveščamo, da nas je Ministrstvo za javno upravo obvestilo (v nadaljevanju: MJU), da so prejeli naš dopis št. 020-67/2019-6 z dne 20. 3. 2019, s katerim smo jih zaprosili za soglasje k drugačni določitvi začetka in konca premakljivega delovnega časa.

 

Nadalje so pojasnili, da je v postopku obravnave na Vladi Republike Slovenije sprememba Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 – popr., 28/16 in 40/17), ki bo drugače uredila premakljiv delovni čas. V predlogu sprememb citirane uredbe je predlagan začetek premakljivega delovnega časa med 7.00 in 9.00 uro, konec delovnega časa pa med 15.00 in 17.30 uro.«

 

 

Dne 04.07.2019 je tako Vlada RS  spremenila uredbo o delovnem času v organih državne uprave. Z njo drugače ureja premakljiv delovni čas in posledično tudi obvezno prisotnost v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi ministrstev. Uredba po novem začetek delovnega časa določa med 7. in 9. uro, konec delovnega časa pa med 15. uro in 17.30.
Posledično se spreminja tudi del uredbe, ki ureja obvezno prisotnost javnega uslužbenca na delovnem mestu, ki bo po novem od 9. do 15. ure.

 

 

Doslej veljavna uredba je začetek delovnega časa določala med 7.30 in 9. uro, konec delovnega časa pa med 15.30 in 17.30 oziroma v petek med 14.30 in 16.30. Obvezna prisotnost ob petkih ostaja nespremenjena.

 

 

Predlagane spremembe uredbe ne spreminjajo dnevne delovne obveznosti, saj še vedno velja, da dnevna delovna obveznost traja praviloma osem ur, razen v organih, ki nimajo petdnevnega tedenskega delovnika, so zapisali v sporočilu po seji vlade.

 

 

Dodali so, da je kljub spremenjenemu trajanju obvezne prisotnosti na delovnem mestu in premakljivemu delovnem času predstojnik organa dolžan organizirati delovni proces tako, da bo upoštevan poslovni čas, ki ga določa uredba o upravnem poslovanju, ter uradne ure, ki so določene v tej uredbi.

 

 

Če bodo predstojniki organov ocenili, da je zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi narave dela (informacijska podpora, komunikacije in podobno), ki mora biti opravljeno izven okvirov, ki jih po novem določa uredba, treba določiti premakljiv začetek in konec delovnega časa drugače, bodo lahko ponovno zaprosili za soglasje ministra, pristojnega za javno upravo, za drugačno določitev premakljivega delovnega časa.

 

V sporočilu so še pojasnili, da se s spremembo uredbe ureditev delovnega časa v organih državne uprave v Sloveniji približuje trendom v drugih državah članicah EU, z namenom spodbujanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem javnih uslužbencev.

Dne 02. 07. 2019 smo s strani ministra g. Karla Erjavca prejeli odgovor, ki ga objavljamo v celoti:

 

 

»V zvezi z vašo zahtevo za izenačitev delovnega časa v Ministrstvu za obrambo vas obveščamo, da nas je Ministrstvo za javno upravo obvestilo (v nadaljevanju: MJU), da so prejeli naš dopis št. 020-67/2019-6 z dne 20. 3. 2019, s katerim smo jih zaprosili za soglasje k drugačni določitvi začetka in konca premakljivega delovnega časa.

 

 

Nadalje so pojasnili, da je v postopku obravnave na Vladi Republike Slovenije sprememba Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 – popr., 28/16 in 40/17), ki bo drugače uredila premakljiv delovni čas. V predlogu sprememb citirane uredbe je predlagan začetek premakljivega delovnega časa med 7.00 in 9.00 uro, konec delovnega časa pa med 15.00 in 17.30 uro

 

 

S spoštovanjem,

Karl Erjavec minister

 

 

Kronologija podane zahteve in odgovorov :

 

Sindikat Ministrstva za obrambo (SMO) je dne 08. 01. 2019 na ministra naslovil zahtevo s katero zahtevamo, da se v celotnem MO izvede izenačitev delovnega časa. V zahtevi smo navedli, da že vrsto let opozarjamo na neenakost odrejanja pričetka delovne obveznosti med upravnim delom MO, OVS in SV. Vse dosedanje ministre smo do sedaj seznanjali in jim ponujali rešitve, katere ne glede na zaveze in obljube nikoli niso bile uresničene. Ker je v upravnem delu MO vse več nezadovoljstva zaradi neenakosti vas pozivamo, da to neenakost tudi odpravite.
Namreč, na podlagi Ukaza Načelnika GŠ se je v strukturah SV uredil premakljiv delovni čas s pričetkom od 07.00 ure dalje. Enako smo zahtevali tudi za upravni del, potrebno bi bilo zgolj v Pravilniku o delovnem času urediti spremembo, ki jo glede na določila ZObr zaradi drugačnosti do ostalih ministrstev lahko uredite. Omenjeni pravilnik je akt, ki ga potrjujete vi, kot resorni minister in v ničemer ne bi kršili Uredbo o delovnem času VRS. Vsekakor bi takšen korak z veseljem pozdravili ne zgolj v SMO temveč tudi vsi zaposleni.
Skratka, predlagali smo in od vas zahtevamo enako pričetek fiksnega ali premakljivega delovnega časa od 07.00 uredi brez izjem.

 

 

Dne 15. 01. 2019 smo na našo zahtevo s strani DS g. dr. Klemna Grošlja prejeli naslednji odgovor:

 

 

»Prejeli smo dopis, citiran v zvezi, s katerim ponovno opozarjate na neenakost odrejanja pričetka delovne obveznosti zaposlenim v upravnem delu ministrstva in GŠSV ter predlagate enak pričetek fiksnega ali premakljivega delovnega časa od 7.00 ure brez izjem.

Ugotavljamo, da smo vam že v letu 2017 z dopisom št. 101-2/2017-76 z dne 11. 12. 2017 posredovali odgovor, v katerem smo vam pojasnili razloge, zakaj vašemu predlogu, da bi v upravnemu delu ministrstva spremembo delovnega časa lahko uredili zgolj s spremembo internega akta, ki ureja poslovni čas, uradne ure in delovni čas Ministrstva za obrambo z organi v sestavi, ni mogoče ugoditi.

Ne glede na navedeno pa vas, obveščamo, da bomo vašo pobudo ponovno proučili.«

 

 

Dne 01. 4. 2019 je SMO ponovno posredoval odgovor na posredovano stališče MO z dne 15.01.2019 v katerem smo še dodatno argumentirali našo zahtevo in ob zaključku zapisali:

 

»V koliko bo potrebno, SMO ne bo omahoval, da skupaj z ZSSS in drugimi sindikalnimi organizacijami v EU, v okviru sindikalnega dela opozori na dejstvo, da zaposleni nimajo varnega delovnega okolja v skladu z direktivami EU in da Vlada RS neenotno, parcialno ureja delovni čas javnih uslužbencev.«

Na ministra za obrambo in državnega sekretarja je sindikat ministrstva za obrambo dne 09.1.2019 ponovno naslovil zahtevo v kateri ju je pozval, da se v MO vendarle odpravi neenakost pri odrejanju delovnega časa. Odgovor MO na našo zahtevo- pobudo objavljamo v nadaljevanju:


 

 

Številka: 101-2/2019-5
Datum: 15. 01. 2019

 

 

Zadeva: Neenakost pri odrejanju delovnega časa
Zveza: Vaš dopis št. MO/GŠ 04/19 z dne 8. 1. 2019

 

 

Spoštovani,

prejeli smo dopis, citiran v zvezi, s katerim ponovno opozarjate na neenakost odrejanja pričetka delovne obveznosti zaposlenim v upravnem delu ministrstva in GŠSV ter predlagate enak pričetek fiksnega ali premakljivega delovnega časa od 7.00 ure brez izjem.

 

 

Ugotavljamo, da smo vam že v letu 2017 z dopisom št. 101-2/2017-76 z dne 11. 12. 2017 posredovali odgovor, v katerem smo vam pojasnili razloge, zakaj vašemu predlogu, da bi v upravnemu delu ministrstva spremembo delovnega časa lahko uredili zgolj s spremembo internega akta, ki ureja poslovni čas, uradne ure in delovni čas Ministrstva za obrambo z organi v sestavi, ni mogoče ugoditi.

 

 

Ne glede na navedeno pa vas, obveščamo, da bomo vašo pobudo ponovno proučili.

S spoštovanjem,

 

dr. Klemen Grošelj državni sekretar

Poslano:
– naslovniku na e-naslov,
– Kabinet ministra.

Na ministra in državnega sekretarja je sindikat ministrstva za obrambo ponovno naslovil zahtevo v kateri ju pozivamo, da se v MO vendarle odpravi neenakost pri odrejanju delovnega časa. Dopis je v celoti objavljen v nadaljevanju sporočila:

 

Že vrsto let opozarjamo na neenakost odrejanja pričetka delovne obveznosti med upravnim delom MO, OVS in SV. Vse vaše predhodnike-ce smo seznanjali in ponujali rešitve, katere ne glede na zaveze in obljube nikoli niso uresničene. Ker je v upravnem delu MO vse več nezadovoljstva zaradi neenakosti vas pozivamo, da to neenakost tudi odpravite.

 

 

Namreč, na podlagi Ukaza Načelnika GŠ se je v strukturah SV uredil premakljiv delovni čas s pričetkom od 07.00 ure dalje. Enako smo zahtevali tudi za upravni del, potrebno bi bilo zgolj v Pravilniku o delovnem času urediti spremembo, ki jo glede na določila ZObr zaradi drugačnosti do ostalih ministrstev lahko uredite. Omenjeni pravilnik je akt, ki ga potrjujete vi, kot resorni minister in v ničemer ne bi kršila Uredbo o delovnem času VRS. Vsekakor bi takšen korak z veseljem pozdravili ne zgolj v SMO temveč tudi vsi zaposleni.

 

Skratka, predlagali smo in od vas zahtevamo enako pričetek fiksnega ali premakljivega delovnega časa od 07.00 uredi brez izjem.

 

Lep pozdrav.

Sindikat vojakov in uslužbencev MO - Novosti

NE SPREGLEJTE !

  • 14.september . 2021

    Neizplačilo dodatka za prepoved stavke vojaškim osebam - zahteva po pojasnilu

    V SMO smo na vodstvo MO naslovili zahtevo po pojasnilu zaradi neizplačila dodatka za prepoved stavke vojaškim osebam, ki jo objavljamo v nadaljevanju: Spoštovani, s strani članov SMO smo bili seznanjeni, da pri plači za mesec avgust vojaške osebe niso dobile izplačanega dodatka zaradi prepovedi stavke, kot to veleva Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV-A)…
  • 13. sep . 2021

    SMO zahteva, da MO pojasni vladni odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2

    523
    Dne 15.9.2021 bo začel veljati odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki ga je sprejela VRS na 264. dopisni seji. V 5. členu odloka je v prvem odstavku navedeno, da pogoj PCT morajo za čas opravljanja dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu,…
  • 13. sep . 2021

    Plačilo pripadnikov SV, ki izvajajo aktivnosti v okviru PSEU21 - odgovor na urgenco SMO

    450
    Ker do 9.9.2021 v SMO nismo prejeli odgovora MO na naš dopis št. MO-GŠ 15-2/21 z dne 19.8.2021, v katerem smo zahtevali, da nam MO poda dodatna pojasnila, vezana na problematiko neizplačevanja dodatka zaradi povečanega obsega dela, in obremenitev na podlagi 59. člena ZSSIoV pripadnikom SV, ki opravljajo naloge v okviru PSEU, smo posredovali URGENCO NA MO - ODZIV NA POSREDOVAN ODGOVOR. Odgovor MO…
  • 03. sep . 2021

    Odgovor MO za izvajanje nalog zaposlenih v SV in MO zadostuje PCT

    868
    V sindikatu Ministrstva za obrambo ocenjujemo, da smo bili uspešni s podano zahtevo SMO, ki smo jo dne 02. 08.2021 naslovili na ministra za obrambo in v kateri smo ga pozvali po takojšnji odpravi diskriminacije in stigmatizacije zaposlenih, ki nimajo opravljenega cepljenja proti COVID-19 v polnem obsegu in so bili tako izločeni iz določenih nalog. Spomnimo se, da je minister za obrambo dne 28.…

Postopki v teku pred sodišči

NE SPREGLEJTE !

02. jun . 2021 3473

Zmaga SMO na prvi stopnji v kolektivnem sporu glede zavračanja izplačila solidarnostnih pomoči v času Covid 19

Sindikat ministrstva za obrambo uspešen v kolektivnem delovnem sporu na prvi stopnji glede pravice… Beri več
08. jan . 2020 1148

Ker vlada krši sporazum, smo vojaki primorani poiskati pravico na sodišču

Sindikat Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju: SMO), ki ga zastopa pooblaščena odvetniška… Beri več

Podatki o SMO

Sindikat Ministrstva za Obrambo

  • Dejavnost: Dejavnost sindikatov
  • Davčna številka: 90213033
  • Naslov: Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana
  • E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Odnosi z javnostmi

Marjan LAH

SEKRETAR

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

GSM:040 792 528