Vse člane ponovno obveščamo, da ima Sindikat Ministrstva za obrambo z Zavarovalnico Sava sklenjeno pogodbo za kolektivno nezgodno zavarovanje.

Samo zavarovanje krije vse nezgodne slučaje v miru, kot tudi vse nezgodne dogodke, ko je član na misiji. Vključuje pa vse razen poškodb, ki bi nastale v neposrednem bojnem delovanju. V dopisu imate navedene vse zavarovalne pogoje ter tudi pristopno izjavo. Naj še dodamo, da lahko pod istimi pogoji lahko zavarujete tudi družinske člane v starosti od 14 do 75 let. Pristopne izjave dostavite svojim sindikalnim zaupnikom, ki je tudi vaš skrbnik, če bi prišlo do nezgodnega dogodka.

Vlada RS je na 39. dopisni seji dne 14. 05.2020 obravnavala Informacija glede solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) – zahteva sindikatov, ki jo je pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Iz zapisnika omenjene seje je tako razvidno, da je Vlada ugotovila, da določbe KPND zaradi razglašene epidemije COVID-19 ne dajejo podlage za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem brez ugotovitve, da je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje in mu povzročila težave ter škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.

Veljavna razlaga KPND, Uradni list RS, št. 81/2000 z dne 15. 9. 2000 Vir:https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/27511

4. 4. Solidarnostna pomoč po 4. točki 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je vezana na s kolektivno pogodbo določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Delodajalec je dolžan izplačati delavcu solidarnostno pomoč v primerih oziroma ob izpolnitvi pogojev, določenih s 4. točko 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Ta obveznost obstaja tudi v primeru, če delavec ne vloži posebnega pisnega zahtevka za izplačilo pomoči.

Del zapisnika 39. dopisni seji dne 14. 05.2020, ki se navezuje na odločitev Vlade glede solidarnostne pomoči 40. člena KPND: Vir:https://www.gov.si/novice/2020-05-14-39-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/

»Vlada se je seznanila z informacijo glede solidarnostne pomoči 40. člena KPND

Vlada Republike Slovenije se je na današnji dopisni seji seznanila z Informacijo glede solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) – zahteva sindikatov. Vlada ugotavlja, da določbe KPND zaradi razglašene epidemije COVID-19 ne dajejo podlage za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem brez ugotovitve, da je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje in mu povzročila težave ter škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.

Ministrstvo za javno upravo je prejelo dopisa Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, s katerima je bilo seznanjeno z zahtevo sindikatov za izplačilo solidarnostne pomoči na podlagi četrte alineje 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Bistvo solidarnostne pomoči iz četrte alineje (elementarne nesreče in požari) 4. točke 40. člena KPND je v tem, da je dogodek, ki je naveden kot razlog, vplival na javnega uslužbenca in mu povzročil težavo oziroma škodo. V nasprotnem, če bi sledili zahtevku, kot so ga postavili sindikati, torej da je dovolj le, da se naravna nesreča zgodi, ne da bi konkretno vplivala na javnega uslužbenca in mu povzročila težavo, bi prišli do absurdne situacije, ko bi bilo dovolj že, da se je naravna nesreča zgodila, pri tem pa ne bi bilo pomembno, ali je vplivala na javnega uslužbenca ali ne. Dejansko bi to lahko pomenilo, da bi bili zaradi žledoloma ali druge vremenske ujme po vsej Sloveniji do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci in ne le tisti, ki jim je bila z žledom povzročena škoda na njihovi nepremičnini, ob poplavah na določenem področju bi bili do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci s tega območja, ne glede na to, ali imajo nepremičnino ali ne in ali je njihova nepremičnina prizadeta s poplavo itd.

Upoštevaje vse navedeno torej vlada ugotavlja, da sama razglasitev epidemije v Republiki Sloveniji glede na vsebino in določbe KPND ne more biti podlaga za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem. Ob tem je treba upoštevati še, da je prav vlada predlagala vrsto ukrepov za omilitev težav, ki zaposlenim, torej tudi javnim uslužbencem, nastajajo zaradi razglašene epidemije. Ukrepi so vključeni v Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in za omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, sprejet pa je tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki prav tako vključuje dodatne ukrepe za omilitev posledic epidemije. Vse navedeno bo omogočilo izplačila plač oziroma dodatkov tistim javnim uslužbencem, ki delajo v nevarnih pogojih in so bolj obremenjeni, tistim, ki ne morejo delati, ker se naloge ne opravljajo ali zaradi višje sile (varstvo otrok), pa bo izplačano nadomestilo plače, ki bo v primeru višje sile višje, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Prav tako zakon vsebuje vrsto drugih ukrepov in izplačil, ki bodo tudi javnim uslužbencem (ob izpolnjevanju pogojev) v pomoč za omilitev posledic epidemije.

Vir: Ministrstvo za javno upravo«

Na spletni strani Vlade RS smo zasledili, da so  na  Ministerstvu za javno upravo (MJU) že pripravili  »Informacijo glede solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) – zahteva sindikatov«. Gradivo je bilo posredovano v odločanje na Vlado RS. Ogorčeni smo nad tem, da nas resorno ministrstvo MO  ni seznanilo s stališči MJU  in, da smo za ta stališča in predlagane sklepe izvedeli sami, nastala situacija je tako sama po sebi dovolj zgovoren pokazatelj na kakšni ravni se v tem trenutku nahaja socialni dialog. Dodati želimo le to, da si bosta tako MJU kot Vlada s sprejetjem predlaganega dokumenta dovolila vstopiti v območje enostranske razlage KPND, ki pa bo svoj pravi epilog doživelo na delovnih in socialnih sodiščih.

Gradivo v obravnavi objavljamo kot prilogo smo pa povzeli predlagane sklepe in zaključek omenjenega gradiva:

Predlog sklepov vlade:

Na podlagi šestega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) je Vlada Republike Slovenije na … seji pod točko ... dne ………. sprejela

S K L E P

1. Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Informacijo glede solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) – zahteva sindikatov.

1. Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da določbe KPND zaradi razglašene epidemije COVID-19 ne dajejo podlage za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem brez ugotovitve, da je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje in mu povzročila težave ter škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.

1. IV. ZAKLJUČEK

Bistvo solidarnostne pomoči iz četrte alineje (elementarne nesreče in požari) 4. točke 40. člena KPND je v tem, da je dogodek, ki je naveden kot razlog, vplival na javnega uslužbenca in mu povzročil težavo oziroma škodo. V nasprotnem, če bi sledili zahtevku, kot so ga postavili sindikati, torej da je dovolj le, da se naravna nesreča zgodi, ne da bi konkretno vplivala na javnega uslužbenca in mu povzročila težavo, bi prišli do absurdne situacije, ko bi bilo dovolj že, da se je naravna nesreča zgodila, pri tem pa ne bi bilo pomembno, ali je vplivala na javnega uslužbenca ali ne. Dejansko bi to lahko pomenilo, da bi bili zaradi žledoloma ali druge vremenske ujme po vsej Sloveniji do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci in ne le tisti, ki jim je bila z žledom povzročena škoda na njihovi nepremičnini, ob poplavah na določenem področju bi bili do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci s tega območja, ne glede na to, ali imajo nepremičnino ali ne in ali je njihova nepremičnina prizadeta s poplavo itd.

Upoštevaje vse navedeno torej vlada ugotavlja, da sama razglasitev epidemije v Republiki Sloveniji glede na vsebino in določbe KPND ne more biti podlaga za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem. Ob tem je treba upoštevati še, da je prav vlada predlagala vrsto ukrepov za omilitev težav, ki zaposlenim, torej tudi javnim uslužbencem, nastajajo zaradi razglašene epidemije. Ukrepi so vključeni v Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in za omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20), sprejet pa je tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 61/20), ki prav tako vključuje dodatne ukrepe za omilitev posledic epidemije. Vse navedeno bo omogočilo izplačila plač oziroma dodatkov tistim javnim uslužbencem, ki delajo v nevarnih pogojih in so bolj obremenjeni, tistim, ki ne morejo delati, ker se naloge ne opravljajo ali zaradi višje sile (varstvo otrok), pa bo izplačano nadomestilo plače, ki bo v primeru višje sile višje, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Prav tako zakon vsebuje vrsto drugih ukrepov in izplačil, ki bodo tudi javnim uslužbencem (ob izpolnjevanju pogojev) v pomoč za omilitev posledic epidemije.

Povezava: https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/show/5307

Dne 05. 05. 2020 je SMO posredoval na MO zahtevo po pojasnilu glede plačila dodatkov zaposlenim v MO in SV v času epidemije in razlog za ločeno nakazilo na TRR le teh. Dne 08. 05. 2020 smo v SMO prejeli odgovor MO, ki ga v celoti objavljamo v tem prispevku:

Spoštovani;

prejeli smo vašo zahtevo, citirano v zvezi, ki se nanaša na vprašanja vezana na prikaz izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljevanju: dodatek) na plačilnih listih zaposlenih, seznanitev z enotnimi kriteriji ter usmeritvami za določitev višine dodatka, izplačila dodatka za pripadnike na MOM in izplačila solidarnostne pomoči za vse zaposlene zaradi razglašene epidemije.

Uvodoma bi pojasnili, da vam bomo na vprašanje v zvezi z izplačilom solidarnostne pomoči za vse zaposlene zaradi razglašene epidemije odgovorili s posebnim dopisom.

V nadaljevanju vam podajamo pojasnila na vaše zahteve, ki se nanašajo na prikaz izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljevanju: dodatek) na plačilnih listih zaposlenih, seznanitev z enotnimi kriteriji ter usmeritvami za določitev višine dodatka in izplačila dodatka za pripadnike na MOM.

1. Prikaz izplačila dodatka na plačilnih listih zaposlenih

Ločena nakazila na TRR zaposlenih z različnimi nameni nakazila

Pojasnili bi, da se nakazilo plače v dveh transakcijah na osebne račune zaposlenih izvaja na podlagi določil Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, v nadaljevanju: ZIZUZEOP) ter navodila Združenja bank Slovenije z dne 17. 4. 2020.

Združenje bank Slovenije je izplačevalce dohodkov prosilo, da sredstva iz naslova pomoči in dodatkov po ZIUZEOP na račune prejemnikov nakazujejo ločeno od izplačil rednih prejemkov ter pri tem uporabijo kodo namena FAND.

Vsi prejemki, izplačani na podlagi ZIUZEOP, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju ter davčne izvršbe. Ker so postopki v bankah in hranilnicah avtomatizirani, so izplačila pomoči pri kodi FAND avtomatično izvzeta iz izvršbe. V primeru uporabe napačne kode

so lahko sredstva zarubljena, kar bi povzročilo zadrego in nepotrebno dodatno delo tako na strani prejemnikov kot tudi na strani bank (banke namreč še naprej izvršujejo preživninske sklepe in sklepe o zasegu denarnega dobroimetja v postopkih osebnega stečaja po ZFPPIPP).

Le s pravilno uporabo kode, ki je izvzeta iz rubeža, lahko banke prejemke, ki jih njihovi komitenti prejemajo po interventnem zakonu, razporejajo med izvzete prilive iz izvršbe

Pojasnilo za vse zaposlene, zakaj je plača nakazana v dveh nakazilih, je Služba za računovodstvo dne 5. 5. 2020 objavila na intranetni strani INFOTOČKI Ministrstva za obrambo.

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (C070)

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (71. člena ZIZUZEOP) je na plačilni listi označen s šifro C070. Nekateri zaposleni imajo ta dodatek na plačilni listi prikazan dvakrat in sicer:

• za ure dela, ki so ga opravili od doma in
• za ure rednega dela, ki so ga opravili na lokaciji.

Dodatek za delo v tveganih razmerah (C223)

Pri plači se je v skladu s kolektivno pogodbo obračunal in izplačal tudi dodatek za delo v tveganih razmerah, na plačilni listi označen s šifro C223. Dodatek je obračunan in izplačan za določen odstotek opravljenih rednih ur dela na lokaciji v višini 65 %.

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije na MOM

Dne 5. 5. 2020 je bil na podlagi 2. odstavka 71. člena ZIZUZEOP, skupaj s plačo za mesec april 2020, izplačan dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, za zaposlene na MOM za mesec marec 2020. Osnova za obračun dodatka je plača za delo v Sloveniji (na plačilni listi označeno s šifro Z108). Dodatek je obračunan po povprečni mesečni delovni obveznosti 174 ur oziroma 102,83 ur od 13. do 30. 3. 2020.

Zaposleni na MOM imajo izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije prikazan na plačilni listi za delo v Sloveniji označen s šifro Ž030 - »Plača za opravljanje dela v tujini 3/2020«.

2. Seznanitev z enotnimi kriteriji ter usmeritvami za določitev višine dodatka za zaposlene

V prilogi tega dopisa vam v seznanitev pošiljamo Usmeritve ministra za obrambo za določitev višine dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije nalezljive bolezni SARS- CoV-2 (COVID-19) (dok. št. 1005-167/2020-5) ter Usmeritve ministra za obrambo za določitev del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela v obdobju epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (dok. št. 1005-167/2020-4). Hkrati vas obveščamo, da bodo usmeritve za določitev dodatka za napotene v tujino urejene z ločenim dokumentom in vam bodo posredovane naknadno.

S strani MO smo danes prejeli obvestilo glede zahtev SMO  povezane z izplačilom solidarnostne pomoči po četrti alineji 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND).

Obvestilo MO objavljamo v celoti: 

Spoštovani, želeli bi vas seznaniti, da je Ministrstvo za javno upravo v zvezi z zahtevo sindikatov (Sindikat policistov Slovenije, Sindikat Ministrstva za obrambo, Sindikat vojakov Slovenije) za izplačilo solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti zaradi razglašene epidemije COVID-19, pripravilo vladno gradivo, ki je v medresorskem usklajevanju. Vlada Republike Slovenije naj bi ga obravnavala predvidoma na seji v naslednjem tednu.

O vsebini stališča, ki ga bo sprejela Vlada RS, vas bomo obvestili. Prejete zahtevke zaposlenih javnih uslužbencev ministrstva in sindikatov za izplačilo solidarnostne pomoči, bo ministrstvo obravnavalo po prejemu in v okviru sprejetega stališča vlade.

Podano zahtevo objavljamo v celoti v nadaljevanju.

Spoštovani,

Na SMO so se danes po prejetju nakazila OD in prejetih plačilnih list obrnili ogorčeni člani, ki so nam dokazali, da so jim dodatki, ki jim pripadajo tako po 11. točki 39. člena KPJS  kot tudi dodatki po ZIUZEOP nerazumno ločeno nakazani na TRR z različnimi postavkami (npr finančna pomoč državnim organom) prav tako so ti dodatki na plačilni listi povsem nerazumno obračunani v škodo zaposlenih. Pri zaposlenih se v sled tega opravičeno pojavlja dvom o transparentnosti, predvsem pa bojazen, da bodo morali nakazane zneske morebiti tudi vračati.

Oziraje na to, da smo dne 24. 04. 2020 prejeli vaš odgovor v katerem ste zapisali:

• da po 11. točki 39. člena KPJS delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela;
• da ima predstojnik v skladu s četrtim odstavkom 71. člena ZIUZEOP pristojnost odločitve o višini dodatka.

Ugotavljamo, da do danes v SMO v povezavi z navedenim in kot, ste obljubili v dopisu z dne 24. 04.2020, nismo prejeli  strokovne podlage, enotne kriterije ter usmeritve za določitev višine dodatka, ki bodo upoštevale stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti pri opravljanju nalog v času epidemije COVID-19 ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.

Pozivamo Vas, da nam najpozneje do 11. 5. 2020 posredujete kriterije za določitev višine dodatkov in hkrati pojasnite zakaj so dodatki ločeno od osebnega dohodka nakazani na TRR, saj tudi zaradi tega vlada cela zmeda med zaposlenimi. Kot smo že zapisali pa od vas pričakujemo jasna zagotovila, da pri obračunu z vaše strani ni prišlo do morebitnih napak in da od zaposlenih ne boste zahtevali vračilo.

Prav tako od vas zahtevamo pojasnilo, kako se bodo navedeni dodatki upoštevali za pripadnike in zaposlene na MOM oz. na delu v tujini in kdaj jim bodo le ti tudi izplačani.

Glede pa na Vaš odgovor povezan z izplačilom solidarnostne pomoči zaradi epidemije nas čudi, da pravne službe MO in GŠ ne poznajo pravne prakse oz. razlago Komisije za razlago KPND št. 02/2000 z dne 28. junija 2000. Morebitna trditev o spremembah v KPND, pa zagotovo ne drži saj se vsebinski del tega določila nikoli ni spreminjal. V tem delu pričakujemo, da boste vsem zaposlenim nemudoma izplačali solidarnostno pomoč ne glede na to, ali je posamezni zaposleni posredoval prošnjo.

Spoštovane članice, člani in zaposleni v SV in MO

Zaradi ogromnega prejetja prošen, ki jih sprejemajo v glavni pisarni MO glede solidarnostne pomoči vas seznanjamo, da je možno solidarnostno pomoč posredovati optično prebrano( fotografirano ali skenirano) na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Pri tem pazite, da prošnjo podpišete in  seveda, da je takšne kvalitete, da je moč prebrati.S tem smo poenostavili in pohitrili posredovanje prošenj!

Prav tako vas obveščamo, da smo odpravili napako, ki se je pojavljala zaradi preobremenjenosti, tako da poteka izdelava prošnje nemoteno !

Obrazec za izdelavo prošnje za solidarnostno pomočKliknite za prenos

Sindikat Ministrstva za obrambo  je bil med sindikati JS, ki so v letu 2013 izpogajali višjo solidarnostno pomoč, jubilejno nagrado za člane reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa.

Pa si nalijmo čistega vina:

SMO je pristopil podpisu aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji leta 2013. V 7 letih od podpisa tega aneksa smo v SMO uspešno procesirali veliko število tako 20 % višjih solidarnostnih pomoči članom kot tudi 20 % višjih jubilejnih nagrad. Do trenutka zapoznelega podpisa omenjenega aneksa s strani SVS ni bilo s pristojnimi službami MO in SV, ki so pristojne za obravnavo prošenj, nobenih problemov.

Uveljavljeni postopek, ki ga uporabljamo že 7 let :

• član samostojno posreduje prošnjo za solidarnostno pomoč v kateri med drugim v prošnji zapiše, da je član SMO;
• na podlagi tega zapisa pristojna služba MO ali GŠ, ki obravnava vlogo od SMO   zahteva potrditev članstva;
• SMO pristojni službi nato posreduje potrdilo o članstvu v sindikatu.

Navedeni postopek je ustaljena in delujoča praksa že 7 let ne glede na določbe omenjenega aneksa. Žalosti nas, da nekdo, ki je pred dnevi podpisal aneks  želi danes z zavajajočimi informacijami zmesti zaposlene, da podvomijo v našo verodostójnost  za katero stojijo tudi neizpodbitni dokazi (izplačila in zadovoljni člani), in to samo zaradi tega, ker smo sindikat, ki je z E-obrazcem omogočil tako članom kot tudi nečlanom, da podajo prošnjo za solidarnostno pomoč, ki je njihova individualna pravica in izdelave njihove prošnje nismo pogojevali s tem, da se MOREJO včlaniti v sindikat.

Smo pa jim podali kredibilno informacijo v kateri smo zapisali, da v primeru , da so člani sindikata jim tako pripada za 20 % višja solidarnostna pomoč. S tem smo vsem zaposlenim omogočili avtonomnost odločanja in ne nazadnje tudi zagotovili ustavno pravico svobode včlanjevanja v sindikat.

Obrazec za izdelavo prošnje za solidarnostno pomočKliknite za prenos

V Sindikatu Ministrstva za obrambo smo že 16. 03. 2020 na vodstvo MO naslovili zahtevo po pojasnilu izplačila dodatkov, ki pripadajo zaposlenim pri opravljanju dela v času epidemije. Ker odgovor MO ni pojasnil v celoti naših bistvenih vprašanj smo dne 08. 4. 2020 ponovno posredovali dopis v katerem smo pozvali  vodstvo MO:

• da na podlagi 71. člena, Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), kriterije opravičenosti poenotijo tako, da ne odstopajo od kriterijev veljavnih za celotni javni sektor. Od vodstva MO pa pričakujemo, da bodo kriterije iz navedenega člena usklajevali z nami kot socialnimi partnerji.
• da na podlagi veljavne 11. tč. 39. čl. KPJS od MO  pričakujemo, da bodo spoštovali in zasledovali cilj, nagraditi vse tiste, ki v teh dneh delajo. Vsako naštevanje posameznih delovnih mest bi bilo zato odveč, saj vsak, ki v teh razmerah dela, tvega potencialno okužbo in je zato upravičen do dodatka.
• da ostro nasprotujemo, da kdorkoli arbitrarno drugače določi upravičence, kot je to že določeno v 11. tč. 39. čl. KPJS.

Vodstvo MO smo tudi  pozvali k odgovornosti, da so kot delodajalca dolžna svoje obveznosti izpolniti v roku in na način, kot ga za to predpisujeta zakon in kolektivna pogodba ter tako vsem zaposlenim, ki opravljajo delo od dneva razglasitve epidemije izplačati dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca kot to narekuje 11. točka 39. člena KPJS in enako velja za določila 71. čl. ZIUZEOP.

Ker odgovora do 23.04. 2020 nismo prejeli smo istega dne posredovali urgenco in 24.04. 2020 prejeli odgovor MO, ki ga objavljamo v nadaljevanju:

Zadeva: Plačilo dodatkov v času epidemije

Zveza: vaš dopis številka MO-GŠ /20    z dne 8. 4. 2020 in urgenca z dne 23. 4. 2020

Spoštovani,

V zvezi z vašim dopisom, navedenim v zvezi, in urgenco z dne 23. 4. 2020, pojasnjujemo:

Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) je sprejela razlago 11. točke 39. člena KPJS v povezavi z drugim odstavkom istega člena te kolektivne pogodbe (Uradni list RS, št. 48/20). Besedilo razlage se glasi:

»Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.

Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.

Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.

Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.«

Pojasnili bi še, da se z uveljavitvijo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20; v nadaljevanju: ZIUZEOP), uvaja povsem nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije virusa COVID-19, za vse tiste, ki so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Pomembno je poudariti, da bodo do tega dodatka lahko upravičeni tudi tisti zaposleni, ki ne bodo upravičeni do dodatka po KPJS. Zaposleni, ki bodo prejeli dodatek po KPJS, bodo prav tako lahko upravičeni do tega dodatka, vendar vsota obeh dodatkov ne bo smela preseči 100 odstotkov osnovne plače.

Pristojnost odločitve o višini dodatka ima v skladu s četrtim odstavkom 71. člena ZIUZEOP, predstojnik. V povezavi s tem Ministrstvo za obrambo pripravlja strokovne podlage, enotne kriterije ter usmeritve za določitev višine dodatka, ki bodo upoštevale stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti pri opravljanju nalog v času epidemije COVID-19 ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka. Navedena merila vam bodo posredovana v seznanitev.