Člani SMO, predvideni za odhod na MOM so nas danes obvestili o izdanem ukazu za obvezno cepljenje proti gripi pred odhodom na MOM. Pri tem izražajo nestrinjanje na omenjen ukaz iz razloga posega v pravico svobode samoodločanja za omenjeno cepljenje. Cepljene naj bi bilo izvedeno 19. 11. 2020 za pripadnike, ki bodo napoteni na Kosovo povedano jim je bilo tudi, da kdor se ne bo cepil ne bo odšel na MOM .

Zato se upravičeno sprašujemo o strokovni in pravni podlagi za izdajo takšnega ukaza in od vas zahtevamo pojasnila za takšno odločitev. Če gre za dezinformacijo ali za slabo razumevanje morebitnih priporočil po liniji PINK, vas pozivamo, da se zadeva takoj uredi z jasnimi in nedvoumni navodili in pojasnili, saj le ta v tem trenutku botruje že k tako zaostreni delovni klimi.

Odgovor MO

Preverili smo vaše navedbe in v nadaljevanju vam posredujemo pojasnila oziroma informacije, ki nam jih je posredoval GŠSV.

Iz prejetih pojasnil izhaja, da je PSSV izdalo 4. dopolnilo ukaza št. 842-1/2020-202 z dne 26. 10. 2020 za prilagoditev delovanj sil SV v času poslabšanja epidemiološke situacije »COVID 19« (PSSV, št. 842-1/2020-288 z dne 19. 11. 2020), kjer se v točki 3.a (Koncept izvedbe) doda, da morajo biti vsi pripadniki SVNKON MOM, ki so v pripravi na napotitev na MOM, skladno z ukazom poveljnika Kfor, pred napotitvijo v območje delovanja cepljeni proti gripi. Posamezniki morajo biti cepljeni v času najmanj dva tedna pred odhodom na območje delovanja. Z vsebino citiranega dopolnila ukaza so bili pripadniki seznanjeni po liniji PINK.

13. 13. 10. 2020 smo s strani MO dobili zaprosilo za mnenje na Predlog Pravilnika o opravljanju dela na domu. Na podani predlog je SMO v roku, ki je za to določen podal naslednje pripombe:

ZADEVA: ODZIV NA PREDLOG PRAVILNIKA O DELU NA DOMU

ZVEZA: predlog Pravilnika o opravljanju dela na domu z dne 13. 10. 2020

Spoštovani!

Ugotavljamo, da gre za vsebinsko nov predlog, ki se od dosedanjih razlikuje, zaradi katerega bodo mnogi zaposleni v nepravičnem in manj ugodnem položaju glede na zaposlene v preostalem delu JS. Z dopisi in zahtevami že opozarjali, da ste v tem letu oz. od zamenjave VRS že večkrat zaobšli in niste izvedli z zakonom predpisanega socialnega dialoga. Ne želimo se ponavljati, saj smo vam že natančno zapisali predpise, ki so odločilnega pomena za pravice zaposlenih, s katerimi pa nas niste niti seznanili kaj šele pridobili mnenje, kot izhaja iz 100.b člena ZObr. Kljub temu smo vaš predlog natančno preučili in ugotovili, da v mnogih določilih postavljate zaposlene v obrambnem resorju v manj ugoden, celo poniževalni položaj v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v JS. Pri nekaterih rešitvah pa se sklicujete na nesmiselne argumente pri podobnih situacijah, ki jih imajo tudi v ostalih resorjih.

Naj vas spomnimo, da smo vas ravno mi pozvali k ureditvi tega področja dela. Torej, zagotovo podpiramo ta korak, kot zelo smotrn in v korist zaposlenih. Žal pa ne moremo potrditi dela predloga predpisa, ki gre v škodo zaposlenih. Zato vam bomo v nadaljevanju, skozi amandmajsko obliko predstavili pripombe SMO in predloge za izboljšanje predloga pravilnika in vam ob tem podali tudi obrazložitve. Če boste zapisane predloge upoštevali v SMO, ne vidimo zadržkov za podajo pozitivnega mnenja na predlog pravilnika.

V luči zapisanega predlagamo:

-              Izbris 2. odst. 2. čl:

Osnove za odrejanje in urejevanje dela na domu nam določa ZDR-1. isti predpis v svojem 6. čl. prepoveduje kakršno koli obliko diskriminacije. Določilo, kot ste ga zapisali, je zagotovo diskriminatorno do vodstvenih delavcev. Vodenje OE je zahtevna naloga, vendar je pri vseh oblikah dela in s pomočjo sodobne tehnologije zagotovo možno tudi opraviti delo od doma. Današnja tehnika nam ponuja vse oblike video konferenc, takojšnjega kontakta med zaposlenimi in ne vidimo nobenega tehtnega razloga, zakaj vodstveni delavci ne bi smeli opravljati dela od doma. Takšen ukrep bo tudi negativno vplival na motivacijo vodstvenega kadra, da sploh prevzame vodenje OE.

-              V 4. čl. predlagamo nov 2. odst. (ostali členi se preštevilčijo):

(2) v primeru, da JU nima možnosti namestitve službenih ITT naprav, lahko uporablja svojo opremo ob strokovnem pregledu le-te.

Menimo, da ni potrebe po posebnem pojasnilu. Namreč, mnogi delavci, ki bi lahko opravljali delo od doma mogoče nimajo možnosti namestitve službenih naprav. Prepričani smo, da ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov in priprave nanje s strani strokovnih služb, delo lahko opravljajo na svojih napravah. Vsekakor bi to bilo tudi smotrno, saj v MO/SV, razen v primeru, da vsakdo prenese svoj službeni stacionarni računalnik domov, ni mogoče zagotoviti tolikšnega števila IT naprav za delo na domu.

-              Izbris 2. odst. 5. čl.:

V samem pravilniku je že določeno, da se delavec mora zglasiti na svoje delovno mesto, ko ga nadrejeni-vodja vpokliče. Zato je takšna omejitev nelogična, saj sta ti dve določili medsebojno v konfliktu. Menimo, da ni potrebe po omejevanju števila dni, pač je to delovni proces, v katerem sodelujeta delavec in vodja.

-              Izbris 3. odst. 6. čl.:

Po preverjenih informacijah, na ostalih ministrstvih zadošča slika prostora in izjava delavca, da je prostor ustrezen za opravljanje dela na domu. Menimo, da bi vstop v stanovanja ali stanovanjske hiše že predstavljal poseg v zasebnost delavca oz. njegove družine. V današnjem času je nujno treba zavarovati vso zasebnost delavca in njegove družine.

-              Sprememba v 8. čl: namesto »največ 6 mesecev« zapisati » za obdobje do 1 leta«.

-              za stavkom se doda novo določilo, ki se glasi: »delavec lahko kadar koli prekliče soglasje za opravljanje dela na domu«.

Menimo, da je to diskriminatorno, saj se v obrambnem resorju lahko do 1 leta odredi delo delavcu na dislocirani lokaciji. Te dve obliki je treba izenačiti, zato smo predlagali, kot je zapisano.

Dodatni stavek pa je varovalka, da vodje ne bodo zlorabljale inštituta klicanja na delovno mesto, kot so to počeli v času epidemije.

-              Predlagamo dopolnitev 2. ods. 10. čl in se glasi: »Če delovni proces to zahteva, se mora javni uslužbenec, ki opravlja delo na domu, v najkrajšem možnem času, upoštevajoč oddaljenost kraja opravljanja dela na domu od delovnih prostorov ministrstva, odzvati pozivu nadrejenega, da pride v delovne prostore ministrstva ali se udeleži sestankov ali drugih nujnih opravil tudi v dnevih, ki so dogovorjeni za opravljanje dela na domu. Javnemu uslužbencu v tem primeru pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.«

Predlagana dikcija daje preveč arbitrarnosti vodjam organizacijskih enot in bi se lahko namen dela na domu s tem povsem razvrednotil. Menimo, da mora biti jasno določen čas, koliko prej mora vodja seznaniti delavca, da mora delo opraviti v službenih prostorih zapisano pa mora biti v vsakem primeru prej izjema kot pravilo.

-              V 1. odst. 13. čl. predlagamo izbris »1 EUR« in se ga nadomesti: »v višini 5 EUR oz. 10 EUR v primeru, da delavec uporablja lastno opremo«

Upoštevaje, da delavec dejansko zagotavlja vse pogoje (elektrika, telefon, internetni dostop, ogrevanje, miza, stol, pogojno tudi ITT opremo) je predlagana višina 1 EUR žaljiva in nesprejemljiva. Pri vsem je treba poudariti, da na ta način delodajalec privarčuje sredstva za stroške dela in jih delavcu povečuje. Zato je predlagana višina 1 EUR prenizka

-              V 13. čl. predlagamo nov 5. odst.: (5) v primeru situacij iz 1. odst. 19. čl. ima delavec vse pravice, kot če bi delal na delovnem mestu.

V 1. odst. 19. čl. dejansko poudarjate izredne oz. izjemne situacije. Strinjamo se, da ni potrebe po posebnih določilih, saj upoštevaje pripombe SMO so zajete vse pravice in obveznosti. Predlagano določilo zgolj opominja na obveznost določanja pripadajočih dodatkov za takšno delo. 

-              Izbris 1. odst. 14. čl:

Po naši oceni je to nepotreben administrativni poseg, saj se takšna odobritev lahko ureja za daljši čas oz. do preklica. S tem tudi zmanjšamo nepotrebno kopičenje administracije in zmanjšujemo nepotrebno povečanje nalog ARDČ operaterjem.

-              V 1. odst. 19. čl. predlagamo izbris: »in dolžnosti delodajalca glede ogleda prostorov, kot je to določeno v 3. odst. 6. čl. tega pravilnika«

Upoštevaje pripombo SMO okoli ogleda prostorov, se le-tega izognemo, zato je ta nastavek nepotreben.

-              V 2. odst. 19. čl. predlagamo izbris: »in pogoji«.

Pogoji so že jasno predpisani v tem pravilniku. Zakaj bi v SV imeli pravico do odrejanja dodatnih pogojev. To je nesprejemljivo in bi lahko pripadnike SV postavilo v manj ugoden položaj v primerjavi z ostalimi JU.

Odziv MO na predlog pravilnika o opravljanju dela na domu

Zadeva:                Odziv na predlog pravilnika o opravljanju dela na domu

Zveza:                  vaš dopis številka MO_GŠ 31/20 z dne 18.10.2020

Spoštovani,

prejeli smo vaš odziv na naš predlog novega Pravilnika o opravljanju dela na domu, ki smo vam ga v mnenje posredovali dne 14. 10. 2020.

V nadaljevanju vam posredujemo naše mnenje in pojasnila v zvezi z vašimi predlogi, in sicer:

Vaš predlog:

• Izbris 2. odst. 2. čl:

Osnove za odrejanje in urejevanje dela na domu nam določa ZDR-1. isti predpis v svojem 6. čl. prepoveduje kakršno koli obliko diskriminacije. Določilo, kot ste ga Stran 2 od 4 zapisali, je zagotovo diskriminatorno do vodstvenih delavcev. Vodenje OE je zahtevna naloga, vendar je pri vseh oblikah dela in s pomočjo sodobne tehnologije zagotovo možno tudi opraviti delo od doma. Današnja tehnika nam ponuja vse oblike video konferenc, takojšnjega kontakta med zaposlenimi in ne vidimo nobenega tehtnega razloga, zakaj vodstveni delavci ne bi smeli opravljati dela od doma. Takšen ukrep bo tudi negativno vplival na motivacijo vodstvenega kadra, da sploh prevzame vodenje OE.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Delodajalec je tisti, ki je odgovoren za organizacijo dela. Vodstvena in vodilna delovna mesta v Ministrstvu za obrambo ne morejo biti tista delovna mesta, kjer bi se naloge lahko opravljale na domu, če seveda niso razglašene izjemne okoliščine, ko je ogroženo zdravje in varnost javnega uslužbenca.

Vaš predlog:

• V 4. čl. predlagamo nov 2. odst. (ostali členi se preštevilčijo):

(2) v primeru, da JU nima možnosti namestitve službenih ITT naprav, lahko uporablja svojo opremo ob strokovnem pregledu le-te.

Menimo, da ni potrebe po posebnem pojasnilu. Namreč, mnogi delavci, ki bi lahko opravljali delo od doma mogoče nimajo možnosti namestitve službenih naprav. Prepričani smo, da ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov in priprave nanje s strani strokovnih služb, delo lahko opravljajo na svojih napravah. Vsekakor bi to bilo tudi smotrno, saj v MO/SV, razen v primeru, da vsakdo prenese svoj službeni stacionarni računalnik domov, ni mogoče zagotoviti tolikšnega števila IT naprav za delo na domu.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Želeli bi vas seznaniti, da smo v Ministrstvu za obrambo proučili možnosti opravljanja dela na domu, glede na vidik zagotavljanja potrebne varnosti tajnih podatkov.

Pri tem smo možnost opravljanja dela na domu proučevali skozi tri segmente in sicer:

1. Skladnost z Zakonom o tajnih podatkih: Zakon o tajnih podatkih omogoča obravnavanje tajnih podatkov tudi izven varnostnega in upravnega območja. Zakon o tajnih podatkih namreč v dvanajstem odstavku 39. a člena dopušča možnost, da se tajni podatki lahko obravnavajo tudi izven upravnega ali varnostnega območja z uporabo kriptografskih rešitev, za katere je izdano potrdilo o varnostni ustreznosti.
2. Ustrezne tehnične rešitve:
3. Uporaba varnega (kripto) računalnika, kateri ima vgrajen kripto modul. Zapisi na takšnem računalniku se v njem shranjujejo, vendar so kriptirani, zato se nepooblaščena oseba v primeru dostopa do računalnika, s podatki iz računalnika ne bi mogla seznaniti.
4. Uporaba računalnika z vgrajeno aplikacijo »GlobalProtect«, ki omogoča varen dostop do delovne postaje na delovnem mestu. V tem primeru se zapisi na takšnem računalniku v njem ne shranjujejo, ampak se shranjujejo na delovni postaji na delovnem mestu. Na ta način se nepooblaščena oseba, v primeru dostopa do takšnega računalnika, s podatki ne more seznaniti, ker teh podatkov v računalniku ni, ker so shranjeni v delovni postaji na delovnem mestu. Aplikacija »GlobalProtect« se tudi v Nato uporablja za obravnavanje tajnih podatkov do stopnje tajnosti Nato RESTRICTED.

Obe tehnični rešitvi omogočata obravnavo tajnih podatkov do stopnje tajnosti INTERNO in obe rešitvi izpolnjujeta pogoje iz dvanajstega odstavka 39. a člena Zakona o tajnih podatkih, saj je bilo za njih izdano predpisano potrdilo o varnostni ustreznosti kriptografske rešitve.

3. Varnostna kultura delavcev MORS pri ravnanju s tajnimi podatki: Vsi zaposleni v MORS imajo opravljeno osnovno usposabljanje iz področja obravnavanja tajnih podatkov, pri čemer so podpisali tudi izjave, da so seznanjeni z Zakonom o tajnih podatkih in predpisi sprejetimi na njegovi podlagi. Poleg navedene vrste usposabljanja morajo vsi zaposleni v MORS, ki jim je bilo izdano dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, enkrat letno, s področja obravnavanja tajnih podatkov opravijo še dodatno usposabljanje.

Ob zagotovitvi računalnika z vgrajeno aplikacijo »GlobalProtect«, v katerem je dovoljeno obravnavanje tajnih podatkov do stopnje tajnosti INTERNO, se delavcem MORS omogoči delo na domu. Prav tako je predvideno, da se pred pričetkom dela na domu, vse delavce seznani s splošno varnostno kulturo pri ravnanju s tajnimi podatki.

Glede na navedeno, vašega predloga ni mogoče upoštevati

Vaš predlog:

• Izbris 2. odst. 5. čl.:

V samem pravilniku je že določeno, da se delavec mora zglasiti na svoje delovno mesto, ko ga nadrejeni-vodja vpokliče. Zato je takšna omejitev nelogična, saj sta ti dve določili medsebojno v konfliktu. Menimo, da ni potrebe po omejevanju števila dni, pač je to delovni proces, v katerem sodelujeta delavec in vodja.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Delodajalec je tisti, ki je odgovoren za organizacijo dela. V predlogu pravilnika se je sledilo cilju, da se zaposlenim omogoči občasno delo od doma, zato je bila določena tudi tedenska časovna omejitev opravljanja dela od doma. Predlagana ureditev je hkrati tudi primerljiva z ureditvijo v nekaterih drugih državnih organih.

Vaš predlog:

• Izbris 3. odst. 6. čl.:

Po preverjenih informacijah, na ostalih ministrstvih zadošča slika prostora in izjava delavca, da je prostor ustrezen za opravljanje dela na domu. Menimo, da bi vstop v stanovanja ali stanovanjske hiše že predstavljal poseg v zasebnost delavca oz. njegove družine. V današnjem času je nujno treba zavarovati vso zasebnost delavca in njegove družine.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Na podlagi drugega odstavka 70. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu.

Da so zagotovljeni varni pogoji mora delodajalec to tudi ugotoviti, in sicer na način, kot je predviden v predlogu pravilnika. Upoštevajoč dejstvo, da bo predhodno pridobljeno pisno soglasje delavca smo prepričani, da ureditev ne predstavlja nedopustnega posega v ustavno varovano pravico do zasebnosti. Upoštevati je namreč treba, da gre v tovrstnih primerih za obojestranski interes. Kljub navedenemu ocenjujemo, da bi slika prostora in izjava delavca, da je prostor ustrezen za opravljanje dela na domu, sicer lahko bila alternativa fizičnemu ogledu prostora, zato bomo vaš predlog upoštevali na način, da bo dopuščeno tudi tovrstno dokazovanje ustreznosti delovnega prostora.

Vaš predlog:

• Sprememba v 8. čl: namesto »največ 6 mesecev« zapisati » za obdobje do 1 leta«.
• za stavkom se doda novo določilo, ki se glasi: »delavec lahko kadar koli prekliče soglasje za opravljanje dela na domu«.

Menimo, da je to diskriminatorno, saj se v obrambnem resorju lahko do 1 leta odredi delo delavcu na dislocirani lokaciji. Te dve obliki je treba izenačiti, zato smo predlagali, kot je zapisano.

Dodatni stavek pa je varovalka, da vodje ne bodo zlorabljale inštituta klicanja na delovno mesto, kot so to počeli v času epidemije.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Vašega predloga, da se spremeni obdobje »6 mesecev« za obdobje »do 1 leta«, ni mogoče upoštevati.

Delodajalec želi po šestih mesecih dela na domu proučiti rezultate dela, prednosti in slabosti take organizacije dela.

Vaš predlog, da lahko delavec kadarkoli prekliče soglasje za opravljanje dela na domu, bomo upoštevali in vključili v 8. člen pravilnika.

Vaš predlog:

• Predlagamo dopolnitev 2. ods. 10. čl in se glasi: »Če delovni proces to zahteva, se mora javni uslužbenec, ki opravlja delo na domu, v najkrajšem možnem času, upoštevajoč oddaljenost kraja opravljanja dela na domu od delovnih prostorov ministrstva, odzvati pozivu nadrejenega, da pride v delovne prostore ministrstva ali se udeleži sestankov ali drugih nujnih opravil tudi v dnevih, ki so dogovorjeni za opravljanje dela na domu. Javnemu uslužbencu v tem primeru pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.«

Predlagana dikcija daje preveč arbitrarnosti vodjam organizacijskih enot in bi se lahko namen dela na domu s tem povsem razvrednotil. Menimo, da mora biti jasno določen čas, koliko prej mora vodja seznaniti delavca, da mora delo opraviti v službenih prostorih zapisano pa mora biti v vsakem primeru prej izjema kot pravilo.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Neposredni vodja je tisti, ki bo javnega uslužbenca pozval na delo. Javni uslužbenec, ki opravlja delo na domu, se mora odzvati pozivu nadrejenega.

Če delovni proces zahteva, da se mora javni uslužbenec, ki opravlja delo na domu, velikokrat odzvati na zahteve nadrejenega, bo mogoče to tudi pokazatelj, da organizacija dela ni ustrezna in da je to delo, ki ga ni mogoče opravljati na domu.

Vaš predlog:

• V 1. odst. 13. čl. predlagamo izbris »1 EUR« in se ga nadomesti: »v višini

5 EUR oz. 10 EUR v primeru, da delavec uporablja lastno opremo«

Upoštevaje, da delavec dejansko zagotavlja vse pogoje (elektrika, telefon, internetni dostop, ogrevanje, miza, stol, pogojno tudi ITT opremo) je predlagana višina 1 EUR žaljiva in nesprejemljiva. Pri vsem je treba poudariti, da na ta način delodajalec privarčuje sredstva za stroške dela in jih delavcu povečuje. Zato je predlagana višina 1 EUR prenizka.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Znesek nadomestila v višini 1 evra je bil dogovorjen na nivoju javne uprave.

Vaš predlog:

• V 13. čl. predlagamo nov 5. odst.: (5) v primeru situacij iz 1. odst. 19. čl. ima delavec vse pravice, kot če bi delal na delovnem mestu.

V 1. odst. 19. čl. dejansko poudarjate izredne oz. izjemne situacije. Strinjamo se, da ni potrebe po posebnih določilih, saj upoštevaje pripombe SMO so zajete vse pravice in obveznosti. Predlagano določilo zgolj opominja na obveznost določanja pripadajočih dodatkov za takšno delo.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Želeli bi samo pojasniti, da se javnemu uslužbencu zaradi naravne ali druge nesreče ali če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, odredi delo na domu. V tem primeru se izda enostranski akt. Zaposleni ne sklepa aneksa k pogodbi o zaposlitvi, kot je sicer predvideno v predlogu pravilnika. To pomeni, da predlog pravilnika ureja tako primere sporazumnega opravljanja dela na domu, kot tudi primere enostranskega odrejanja dela od doma.

Vaš predlog:

• Izbris 1. odst. 14. čl:

Po naši oceni je to nepotreben administrativni poseg, saj se takšna odobritev lahko ureja za daljši čas oz. do preklica. S tem tudi zmanjšamo nepotrebno kopičenje administracije in zmanjšujemo nepotrebno povečanje nalog ARDČ operaterjem.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Predvideno je, da se delo na domu v normalnih okoliščinah opravlja tri delovne dni v tednu. Za posamezne dneve dela na domu se dogovarjata neposredni vodja in delavec. Sledljivost se zagotovi v aplikaciji IRDG, DGZR ali ORDG.

Vaš predlog:

• V 1. odst. 19. čl. predlagamo izbris: »in dolžnosti delodajalca glede ogleda prostorov, kot je to določeno v 3. odst. 6. čl. tega pravilnika«

Upoštevaje pripombo SMO okoli ogleda prostorov, se le-tega izognemo, zato je ta nastavek nepotreben.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Glede na naše pojasnilo, ki se nanaša na vaš predlog spremembe 6. člena pravilnika, tega predloga ni mogoče upoštevati.

Vaš predlog:

• V 2. odst. 19. čl. predlagamo izbris: »in pogoji«.

Pogoji so že jasno predpisani v tem pravilniku. Zakaj bi v SV imeli pravico do odrejanja dodatnih pogojev. To je nesprejemljivo in bi lahko pripadnike SV postavilo v manj ugoden položaj v primerjavi z ostalimi JU.

Odgovor oziroma pojasnilo:

Vaš predlog bomo upoštevali.

S strani vodstva MO smo danes v SMO prejeli odgovore na naš poziv, ki smo ga dne 21. 10. 2020 naslovili na vodstvo MO in, ki jih objavljamo v nadaljevanju:

Spoštovani,

v zvezi z vašim dopisom, citiranim v zvezi, s katerim se na naš naslov obračate s pozivom po obračunavanju dodatka za nevarnost in posebne obremenitve na podlagi 71. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20 - ZZUOOP, v nadaljevanju: ZIUZEOP) in dodatka za delo v rizičnih razmerah na podlagi 11. točke 39. člena KPJS vsem zaposlenim doma in v tujini, k doslednemu izvajanju preventivnih ukrepov in priporočil za izvajanje Načrta ukrepov Vlade RS za 2. val koronavirusa, po prenehanju vseh nenujnih usposabljanj in urjenj, zagotovitvi zadostnega števila zaščitnih mask za vse zaposlene in zagotovitvi dela od doma kot prednostne oblike dela zaposlenih, vam v zvezi s temi vašimi vprašanji podajamo naslednje pojasnilo:

POZIV SMO : Da zaposlenim v MO in SV doma in v tujini začnete obračunavati dodatek za nevarnost in posebne obremenitve na podlagi 71. člena ZIUZEOP in dodatek za delo v rizičnih razmerah na podlagi 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS.

ODGOVOR MO : Glede obračunavanja dodatka za nevarnost in posebne obremenitve na podlagi 71. člena ZIUZEOP je treba pojasniti, da je v 20. členu ZIUZEOP med drugim določeno, da začasni ukrepi kamor sodi tudi izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve veljajo do 31. maja 2020. Posledično zaposlenim na tej pravni podlagi dodatka ne moremo obračunavati. Dodatek določen v 11. točki 39. člena KPJS za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije nalezljive bolezni, pa bo zaposlenim izplačan na podlagi usmeritev ministra, številka 1005-167/2020-19 z dne 29.10.2020, pri čemer bo dodatek zaposlenim za mesec oktober izplačan pri novembrskem nakazilu plač, za mesec november pa pri decembrskem nakazilu plač. Glede uvrstitev zaposlenih v posamezne skupine pojasnjujemo, da so bile v usmeritvah ministra za določitev del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela v obdobju epidemije nalezljive bolezni SARS- CoV 2 (COVID 19) navedena vsa dela in naloge, ki predstavljajo tveganje za okužbo z virusom SARS CoV-2. Pravica in dolžnost vodij notranjih organizacijskih enot in organov v sestavi pa je, da presodijo, kateri zaposleni so v posameznem mesecu dejansko izpostavljeni tveganju za okužbo pri opravljanju del in nalog iz usmeritev ministra in v kakšni višini so upravičeni do izplačila dodatka.

POZIV SMO : Da se v vseh notranjih organizacijskih enotah in organih v sestavi Ministrstva za obrambo dosledno izvajajo vaši predlagani preventivni ukrepi in priporočila za izvajanje Načrta ukrepov Vlade Republike Slovenije za 2. val koronavirusa v Ministrstvu za obrambo z namenom zaščite zdravja zaposlenih.

ODGOVOR MO: Vse predpisane preventivne ukrepe vlade za preprečevanje širjenja virusa SARS CoV-2 ministrstvo redno implementira in o njih obvešča vse zaposlene. Vsi predpisani preventivni ukrepi so po elektronski aplikaciji - IRDG posredovani vsem organizacijskim enotam in organom v sestavi, objavljeni pa so tudi na info točki.

POZIV SMO : Da se prenehajo vsa usposabljanje in urjenja, ki niso nujno potrebna in pri katerih ni mogoče zagotoviti zaščitno-varnostnih ukrepov. Ob tem je treba posebno pozornost in omejitve števila oseb nameniti namestitvi (spanju več pripadnikov v istem prostoru).

ODGOVOR MO: V zvezi z vašo navedbo, ki se nanaša na prenehanje usposabljanj in urjenj vam podajamo obrazložitev, da se na ministrstvu izvajajo le usposabljanja in urjenja, ki so nujna za delovanje sistema, v času usposabljanj in urjenj pa se v največji možni meri upoštevajo vsi preventivni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa SARS CoV-2.

POZIV SMO : Da se nemudoma zagotovi zadostno število zaščitnih mask zaposlenim tako v MO, kot v SV. V povezavi s to zahtevo nas zanima kakšna zaščitna sredstva so na voljo zaposlenim in ali enote razpolagajo z zadostnimi količinami le- teh.

ODGOVOR MO : Osebne varovalne opreme za preprečevanje širjenja okužb je za vse zaposlene dovolj, tako na ministrstvu kot tudi v organih v sestavi. Osebna varovalna opreme, ki jo zaposleni uporabljajo ustreza zahtevam za preprečevanje okužb z mikrobiološkimi agensi (v našem primeru virus SARS CoV-2).

POZIV SMO : Da se v čim večjem številu zaposlenim zagotovijo pogoji za delo od doma, kot prednostna oblika dela in ne prisilno koriščenje letnega dopusta ali viška ur.

ODGOVOR MO: S ciljem zmanjšanja socialnih stikov in preprečevanja širjenja okužbe je bilo tudi v največji možni meri zagotovljeno delo od doma, seveda pri delih, kjer narava dela to omogoča.

Že dalj časa se v Sloveniji soočamo z drugim valom COVID-19, ki ima vse hujše razsežnosti. Posledica tega stanja je razglasitev epidemije za celotno državo. Kljub zelo restriktivnim in nujno potrebnim ukrepom pa ugotavljamo, da se v SV izvajajo aktivnosti, ki so visoko tvegane za dodatne okužbe. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da je VZE dne 13. 10. 2020 v enoti JKBO po zaključeni vaji na terenskem usposabljanju potrdil 8 okužb pripadnikov SV s COVID19. Na podlagi omenjenega dogodka lahko predvidevamo, da niso bili zagotovljeni vsi zaščitno-varnostni ukrepi, ali pa linija PINK ni poskrbela za izvedbo in upoštevanje le-teh zato vas v luči tega dejstva pozivamo:

• Da zaposlenim v MO in SV doma in v tujini začnete obračunavati dodatek za nevarnost in posebne obremenitve na podlagi 71. člena ZIUZEOP in dodatek za delo v rizičnih razmerah na podlagi 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS.
• Da se v vseh notranjih organizacijskih enotah in organih v sestavi Ministrstva za obrambo dosledno izvajajo vaši predlagani preventivni ukrepi in priporočila za izvajanje Načrta ukrepov Vlade Republike Slovenije za 2. val koronavirusa v Ministrstvu za obrambo z namenom zaščite zdravja zaposlenih.
• Da se prenehajo vsa usposabljanje in urjenja, ki niso nujno potrebna in pri katerih ni mogoče zagotoviti zaščitno-varnostnih ukrepov. Ob tem je treba posebno pozornost in omejitve števila oseb nameniti namestitvi (spanju več pripadnikov v istem prostoru).
• Da se nemudoma zagotovi zadostno število zaščitnih mask zaposlenim tako v MO, kot v SV. V povezavi s to zahtevo nas zanima kakšna zaščitna sredstva so na voljo zaposlenim in ali enote razpolagajo z zadostnimi količinami le- teh.
• Da se v čim večjem številu zaposlenim zagotovijo pogoji za delo od doma, kot prednostna oblika dela in ne prisilno koriščenje letnega dopusta ali viška ur.

Lep pozdrav.

Trije sindikati na področju obrambe Sindikat Ministrstva za obrambo, Sindikat vojske obrambe in zaščite in Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo (SMO, SVOZ,SPMO) so naslovili poziv vsem poslancem Državnega zbora, v katerem jih seznanjamo z dejstvi, da predlagane spremembe ZObr po  ureditvi statusa vojakov po 45 letu niso pravične in zadostne. V sindikatih tako menimo, da je edina  prava rešitev ureditve statusa vojakov po 45 letu, da se letna meja 45 let ukine in uvede pogodba za nedoločen čas.

V nadaljevanju objavljamo celoten poziv.

Spoštovani, povezano na predlagane spremembe ZObr in dejstvo, da minister za obrambo nenehno krši pravila socialnega dialoga, vas prosimo, da vnovič razmislite o nujnih spremembah, na katere že vrsto let sindikati na področju obrambe opozarjamo. Predlagane rešitve so po naši oceni zelo nestrokovne in nesprejemljive in v nasprotju z obstoječo sodno prakso. Zgolj v vednost minister je od svojega nastopa do zdaj že tretjič obšel določena pravila socialnega dialoga, saj v naštetih primerih ni zahteval mnenja SMO, SVOZ in SPMO, čeprav je to njegova zakonska in predvsem moralna dolžnost:

• Pravilnik o delu na domu,
• Obvezne usmeritve za napotitve na šolanja,
• Spremembe ZObr.

V nadaljevanju se bomo osredotočili na predlagane spremembe ZObr, ki po naših dosedanjih izkušnjah niso namenjene pravičnemu in zadostnemu reševanju statusa vojakov so pa zgolj navidezno zelo všečne, vsebinsko ter v praksi pa zagotovo nesprejemljive, in sicer:

1. V 5. stavku 1. čl. je predlagana sprememba sedanjega 2. ods. 47. čl. ZObr. Predlagamo izbris 5. st. 1. čl. sprememb, ker je diskriminatoren do pripadnikov stalne sestave SV. Namreč, predlagani stavek predvideva plačilo dodatka za pripravljenost vsem podpisnikom pogodbe za pripadnike pogodbene rezervne sestave PRS (20%), ki ga pa mnogi pripadniki stalne sestave nimajo. To zgolj pomeni, da bodo pripadniki PRS dobili plačilo za stanje, v katerem nikoli ne bodo. Nasprotje temu je, da mnoge pripadnike stalne sestave postavljamo v status stalne dosegljivosti in razpoložljivosti ter za to nimajo nobenega dodatka za pripravljenost.
2. Bistvena sprememba v sedanjem 92. čl. ne ponuja pripadnikom nobenih novih možnosti po rešitvi problematike vojaka po 45. letu. Predlagane spremembe ne podajajo pripadnikom SV jasnih in trajnih zagotovil ureditve karierne poti. Namreč, sklep ministra se lahko vsakoletno spreminja, kar pomeni, da minister s sklepom lahko v enem letu postavi ali pa izloči iste dolžnosti iz seznama vojakov, ki bi lahko nadaljevali delo v SV po 45 letu. Nadalje poudarjamo, da se s predlagano ureditvijo lahko vojakom za enako obdobje podaljša pogodba o zaposlitvi t.j. do 55 leta s tem postavimo vojake dejansko še v slabši položaj, saj bodo, če se jim pogodba ne bo spet podaljšala, kar se jim lahko zgodi zaradi zdravstvenih razlogov oz možnih posledic, spet na trgu delovne sile in to zagotovo ni motivacija za zaposlitev SV. Zato zagovarjamo predlog, da se letna meja 45 let ukine in uvede pogodba za nedoločen čas, kar je stališče vseh sindikatov na obrambnem področju, s čimer se pomembno varujejo pravice delavcev na obrambnem področju pred zlorabami, ki smo jih vsakodnevno tudi deležni. Vojakom je treba zagotavljati enake možnosti v karierni poti, saj vrsto let opažamo intenzivno obliko kadrovske korupcije, ki temelji ravno na zlorabi prava. Ob tem še dodajamo, da predlagane spremembe za ureditev statusa vojakov ne odpravljajo neenakosti do ostalih zaposlenih v JS, ampak jih dodatno poglabljajo predvsem v škodo pripadnikov SV.
3. Ustrezno temu se mora izbrisati v 3. čl. Sprememba vezana na 3. ods. 93. čl. ZObr in hkrati v 4. čl. sprememb izbris 2. ods. sprememb ZObr.

Ob navedenem tako ugotavljamo, da Vlada RS vztraja pri reševanju statusa vojakov preko Zakona o obrambi, ki potrebuje dvotretjinsko večino, medtem ko je Ustavno sodišče izrecno opredelilo, da se delovnopravno področje na obrambnem področju lahko preprosto rešuje preko splošnih predpisov. V sindikatih tudi ne moremo razumeti stališča in cilja vlade, ki zagotavlja, da ima resne namene reševanje kadrovske problematike na obrambnem področju ob tem, pa zavrača edino sprejemljivo in razumno rešitev, da se pripadnikom SV omogoči zaposlitev za nedoločen čas.

Nikakor se v sindikatih ne moremo otresti opravičene bojazni, da se zaradi neupoštevanja in zavračanja mnenja Zakonodajne pravne službe Državnega zbora, ki temeljijo na sodnih praksah in presojah Ustavnega sodišča, omogoča možnost ustavno pravne presoje. V praksi bi to lahko pomenilo, da bi bile predlagane spremembe že sprejetega zakona razveljavljene in bi bilo treba ponovno izvesti celoten postopek sprememb omenjenega zakona, s katerim bi želeli urediti status vojakov.

Ponudba za člane SMO vsebuje naslednje ugodnosti:

10% popusta na naslednje storitve:

• polpenzion ali nočitev z zajtrkom
• najem apartmaja
• redne cene dnevnih smučarskih vozovnic

Dokazila

• članska izkaznica
• osebna izkaznica

Kontakt:

www.hotel-cerkno.si

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Tel: 05 37 43 436

 Prejeli smo odgovor MO na poziv SMO glede izplačila redne delovne uspešnosti zaposlenim v MO in SV, ki ga objavljamo v nadaljevanju:     

Zveza:  Vaš dopis številka MO-GŠ 25/20, z dne 23. 8. 2020, Izplačilo redne delovne uspešnosti

Z v zvezi navedenim dopisom ste nas pozvali k takojšnji določitvi višine sredstev za redno delovno uspešnost in pričetku izplačil dodatka za delovno uspešnost zaposlenim.

Kot že sami navajate, skladno s 4. členom Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (Uradni list RS, št. 75/19), javnim uslužbencem in funkcionarjem do 30. junija 2020 ni pripadal del plače za redno delovno uspešnost. Navedeni ukrep je veljal do vključno 30. junija 2020, od 1. julija 2020 dalje pa se prične redna delovna uspešnost izplačevati skladu z določbami Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18; v nadaljevanju: ZSPJS) in določbami Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljevanju: KPJS).

ZSPJS določa, da se del plače za delovno uspešnost izplačuje najmanj dvakrat letno, razen če ni s kolektivno pogodbo ali z aktom, izdanim na podlagi zakona, urejeno drugače (prvi odstavek 22.a člena ZSPJS).

Skladno s 30. členom KPJS se postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno. Ocenjevalno obdobje, za katerega se ocenjuje in izplačuje redna delovna uspešnost je torej lahko mesečno, trimesečno ali polletno.

Odločitev, kako pogosto se bo izvajal postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost, sprejme delodajalec. Na kolegiju ministra je bilo odločeno, da se na Ministrstvu za obrambo postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost izvaja dvakrat letno, posledično se tudi dodatek izplačuje polletno. Prvo izplačilo dodatka za redno delovno uspešnost bodo tako zaposleni, ki bodo pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegali nadpovprečne delovne rezultate (22.a člen ZSPJS) prejeli za obdobje od 1. julija 2020 do 31. decembra 2020.

S spoštovanjem

Uroš Lampret
državni sekretar

Uniforma - odgovor

Vaš dopis št. MO-GŠ 27/20 z dne 23. 8. 2020

Spoštovani, prejeli smo vaš dopis, citiran v zvezi, ki se nanaša na vašo pobudo glede uvedbe oziroma razvoja novih poletnih oblačil za pripadnike Slovenske vojske (SV). Z dopisom št. 101-2/2019­48 z dne 9. 7. 2019 smo vas že seznanili s potekom nadaljnjega razvoja oblačil za poletne razmere za pripadnike SV. V nadaljevanju navajate, da je od vaše pobude po uvedbi prej omenjenih oblačil minilo več kot leto dni. Zato ponovno pozivate, da se pristopi k čimprejšnji uvedbi, saj je po vašem mnenju SV ena redkih v Zavezništvu, ki nima v uporabi tovrstnih oblačil, s katerimi bi pripadnikom zagotovili lažje opravljanje stalnih nalog.

Pojasnjujemo, da ima vsak pripadnik SV zadolženo uniformo skladno s Pravilnikom o uniformah Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 45/12 z dne 15. 6. 2012) in Navodilom o bojni uniformi in športni opremi, št. 4301-2/2012-12 z dne 14. 3. 2013 ter Navodilom o pripadanju in rokih uporabnosti bojnih uniform in športne opreme Slovenske vojske, št. 024-12/2017-95 z dne 9. 1. 2020. Navedeni predpisi določajo sestavo bojne uniforme skladno s predpisi Zavezništva in smernicami Ciljev zmogljivosti Nata za Republiko Slovenijo iz leta 2017.

Ne glede na navedeno pa SV razvija, preizkuša in uvaja v operativno uporabo nove materiale in artikle bojne uniforme. Tako so v lanskem letu potrdili in sprejeli odločitev o opremljanju pripadnikov SV s polo majicami s kratkim rokavom (zadolževanje v letu 2021), in novo tkanino iz mešanice bombaža in najlona (t.i. NYCO), ki velja za eno najboljših tkanin za izdelavo vojaških uniform in jo uporabljajo številne sodobne vojske. Dodatno SV preizkuša tudi poletni čevelj gležnjar, ki bo lažji in bo omogočal boljšo zračnost, le-ta pa bo predvidoma uveden v operativno uporabo v letu 2021. Seveda pa je ob tem treba opozoriti tudi na predpise s področja javnega naročanja, ki določajo postopke in potreben čas za izvedbo določenega javnega naročila.

S spoštovanjem,

Uroš Lampret
državni sekretar

SMO je dne 8. 9. 2020 na vodstvo MO podal zahtevo s katero je pozval delodajalca k plačilu nadomestilo stroškov za prehrano med delom, zaposlenim na področju zaščite in reševanja - pred vložitvijo tožb. Podano zahtevo v celoti objavljamo v nadaljevanju:

Spoštovani,

gotovo vam je poznano aktualno stališče sodne prakse, ki se je v zadnjih mesecih izjasnila v zvezi s povračilom stroškov prehrane med delom, kot so opredeljeni po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN). Ta v 106.a členu določa, da javnemu uslužbencu na področju zaščite in reševanja, ki opravlja delo v izmenah ali turnusu, pripada nadomestilo stroškov za prehrano v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence, če mu prehrane med delom ni mogoče zagotoviti, pri čemer je nadomestilo stroškov za prehrano za nočno delo višje za 50 %. Stališče sodne prakse je, da je aktualno stanje v zvezi s povračili nezakonito.

Ministrstvo že vrsto let ravna drugače, kar je, glede na aktualno sodno prakso nepravilno. Zato kot sindikat, tudi na podlagi pravnomočne sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 605/2019 z dne 13. 7. 2020, zahtevamo, da ministrstvo odpravi nezakonito prakso izplačevanja povračil oz. nadomestila za prehrano zaposlenim na področju zaščite in reševanja, tako da:

- nemudoma prične zaposlenim na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo delo v izmenah ali turnusu (CO) in nimajo zagotovljene prehrane, izplačevati v času nočnega dela nadomestilo, ki mora biti višje za 50 %;

- v najkrajšem času za vse zaposlene, ki so bili z nezakonito prakso oškodovani, izračuna manko v nadomestilu za prehrano za 5 let za nazaj, ter jim ta manko povrne skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Glede na navedeno smo prepričani, da je ministrstvo neopravičeno poseglo v zakonsko pravico zaposlenih glede nadomestila za prehrano in je kljub sicer jasnim določilom 6. odstavka, 106.a člena ZVNDN, ob uveljavitvi ZUJF-a prenehalo izplačevati za 50 % višje nadomestilo prehrane v času nočnega dela zaposlenim, ki so upravičeni do tega dodatka. Iz citirane sodne prakse izhaja, da se ZUJF višine dodatkov v zvezi s povračili za prehrano v času nočnega dela ne dotika in da v ničemer ne razveljavlja določil ZVNDN, ki urejajo delo v izmenah in prerazporeditev delovnega časa, niti šestega odstavka 106.a člena ZVNDN, ki določa dodatek za prehrano v nočnem času.

Iz zapisanega tako izhaja, da je ZUJF opredelil le drugačno višino osnovnega zneska za prehrano, nikakor pa ni posegel v odvzem pravice iz šestega odstavka 106.a člena ZVNDN, ki so vezane na nočno delo, kakor je bilo to storjeno v škodo več naših članov in drugih zaposlenih.

V sled zapisanega zahtevamo, da nam Ministrstvo za obrambo do 14. 9. 2020 poda jasna zagotovila, da bo naše gornje zahteve uresničilo, da bo odpravilo očitane nepravilnosti in popravilo krivico zaposlenim, ki so bili oškodovani. V nasprotnem primeru bomo za zavarovanje pravic našega članstva primorani začeti z vlaganjem odškodninskih tožb članov Sindikata MO. Ob tem vas želimo spomniti, da ste kot proračunski uporabnik dolžni z javnimi sredstvi ravnati racionalno, kar pa v primeru vlaganja tožb zagotovo ne bo, saj bodo ob tem nastali še dodatni sodni stroški v breme davkoplačevalcev.

Smo je dne 23.08.2020 pozval vodstvo MO k določitvi višine sredstev in  izplačilu redne delovne uspešnosti kot izhaja iz nadaljevanja:

ZADEVA: IZPLAČILO REDNE DELOVNE USPEŠNOSTI

Spoštovani!

Izhajajoč iz dejstva, da je od 01. 7. 2020 sproščen ukrep ZUJF-a zamrznitve izplačevanja redne delovne uspešnosti - stimulacije vas pozivamo, da nemudoma določite višino sredstev za stimulacijo in pričnete s izplačevanjem stimulacije zaposlenim.
Namreč, ZSPJS je zelo jasen in so njegova določila glede stimulacije uporabna oz. jih morate izvajati od 01.7. 2020 dalje.

Lep pozdrav.