Vse člane SMO obveščamo, da smo sklenili dogovor o sodelovanju s
ŠPORTNIM CENTROM VINKA
Športni center Vinka se nahaja na naslovu Vojkova cesta 58 v Ljubljani in ponuja fitness z najsodobnejšo opremo, dvorano za vodene vadbe in boks, privatnim parkiriščem in kavarno.
Zadeva: Preventivno opozorilo glede zaščite zaposlenih v MO, URSZR in Slovenski vojski v času visokih temperatur
Spoštovani,
Sindikat Ministrstva za obrambo se na vas obrača s preventivnim opozorilom glede zagotavljanja varnosti in zdravja zaposlenih v času visokih temperatur oziroma vročinskih valov.
Zavedamo se, da so pristojne službe morda že sprejele določena navodila ali ukrepe. Namen tega dopisa zato ni ugotavljanje morebitnih opustitev, temveč pravočasno opozoriti na okoliščine, ki lahko v praksi hitro ogrozijo zdravje zaposlenih, če ukrepi niso jasni, enotni in dejansko izvedeni.
Kot sindikat smo zavezani varstvu pravic, dostojanstva, varnosti in zdravja naših članov ter drugih zaposlenih v obrambnem sistemu, ne glede na to, ali naloge opravljajo v Republiki Sloveniji ali v tujini. Zato želimo opozoriti, da visoke temperature ne pomenijo zgolj neprijetnega delovnega okolja. Pri delu v vročini se lahko pojavijo dehidracija, izčrpanost, zmanjšana koncentracija, glavobol, slabost in druge zdravstvene težave. V hujših primerih lahko vročina pomeni tudi resno nevarnost za zdravje ali življenje zaposlenih.
Zaposleni v sistemu obrambe, zaščite in reševanja pogosto opravljajo naloge, ki jih ni mogoče preprosto prekiniti ali prestaviti. To velja tako za naloge, ki se izvajajo doma, kot tudi za naloge, ki jih zaposleni opravljajo v tujini, vključno z mednarodnimi aktivnostmi, vajami, usposabljanji, napotitvami, misijami in drugimi oblikami dela izven Republike Slovenije. Prav zato je še toliko pomembneje, da so ukrepi pripravljeni pravočasno, jasno določeni, razumljivo predstavljeni vodjem, poveljnikom in zaposlenim ter dejansko izvedeni v praksi.
Sindikat Ministrstva za obrambo zato predlaga, da pristojni organi preverijo oziroma po potrebi zagotovijo naslednje ukrepe:
· natančno spremljanje temperatur v delovnih prostorih, pisarnah, vojašnicah, centrih za obveščanje, skladiščih, delavnicah, tehničnih prostorih, vozilih in drugih objektih oziroma deloviščih doma in v tujini;
· zagotavljanje ustreznih rešitev za hlajenje, prezračevanje ali senčenje na lokacijah, kjer narava dela in dejanske razmere to zahtevajo;
· prilagajanje organizacije dela dejanskim razmeram, zlasti z ustreznim prilagajanjem urnikov, nalog in obremenitev v času visokih temperatur;
· izvajanje najbolj obremenjujočih nalog v hladnejšem delu dneva, kadar je to glede na naravo dela mogoče;
· zagotavljanje zadostnih odmorov za zaposlene, zlasti za tiste z zdravstvenimi omejitvami ali kroničnimi boleznimi, na senčnih mestih, v hlajenih prostorih ali drugih ustreznih lokacijah;
· zagotavljanje zadostne količine pitne vode oziroma ustreznih brezalkoholnih napitkov, še posebej za zaposlene na terenu, na straži, v izmenah, med intervencijami, vajami, usposabljanji, napotitvami v tujino in drugimi nalogami z večjim tveganjem za dehidracijo;
· posebno pozornost ranljivim skupinam zaposlenih, zlasti starejšim zaposlenim, kroničnim bolnikom in drugim osebam s povečanim tveganjem zaradi vročine;
· vključitev služb za varnost in zdravje pri delu ter medicine dela, kadar razmere to zahtevajo;
· jasna navodila vodjem, poveljnikom in neposredno nadrejenim glede spremljanja temperaturnih razmer na njihovih lokacijah, prilagajanja dela dejanskim razmeram ter preprečevanja nepotrebnega izpostavljanja zaposlenih vročini;
· obveščanje zaposlenih o tveganjih zaradi vročine, znakih toplotne izčrpanosti, pomenu hidracije, ravnanju ob zdravstvenih težavah ter o tem, komu lahko sporočijo, če ocenijo, da razmere za delo niso varne.
Prav tako opozarjamo, da morajo biti ukrepi prilagojeni tako delu v zaprtih prostorih kot delu na prostem ter nalogam, ki se izvajajo doma in v tujini. Pisarniški prostor, center za obveščanje, skladišče, delavnica, vozilo, stražarsko mesto, vadbišče, intervencijska lokacija ali lokacija opravljanja nalog v tujini imajo lahko zelo različne pogoje dela, zato morajo biti tudi ukrepi dovolj konkretni, da jih je mogoče izvesti v praksi.
Sindikat Ministrstva za obrambo predlaga, da se ukrepi izvajajo enotno in preverljivo v vseh delih sistema obrambe, zaščite in reševanja, s čimer se zagotovi primerljiva raven varnosti in zdravja pri delu za vse zaposlene, ne glede na kraj opravljanja nalog.
V kolikor so bila navodila že sprejeta oziroma če obstajajo posebni protokoli za njihovo izvajanje, vas prosimo, da nam jih posredujete oziroma nas seznanite z njihovo vsebino in načinom izvajanja v praksi. Na ta način bomo lahko preverili dejansko stanje ter po potrebi prispevali k morebitnim dodatnim prilagoditvam v korist zaposlenih.
Naš skupen cilj je preprečiti zdravstvene težave zaradi vročine ter zagotoviti varno in zdravo delovno okolje za vse zaposlene. Pravočasni, razumni in jasno izvedeni ukrepi pomenijo odgovoren pristop sistema obrambe Republike Slovenije do zaposlenih, ki vsakodnevno opravljajo naloge v javnem interesu doma in v tujini.
Zahvaljujemo se vam za pozornost v tej zadevi in vas prosimo za odgovor najkasneje v roku 14 delovnih dni od prejema tega dopisa.
Naslovniki:
Ministrstvo za obrambo Vojkova cesta 55 1000 Ljubljana
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Vojkova cesta 61 1000 Ljubljana
Generalštab Slovenske vojske Vojkova cesta 55 1000 Ljubljana
Ministrstvo za obrambo Služba za varnost in zdravje pri delu Vojkova cesta 55 1000 Ljubljana
Ministrstvo za obrambo Služba za varnost in zdravje pri delu Vojkova cesta 55 1000 Ljubljana
Zadeva: Pobuda za sistemsko vključitev zaščitnih očal pred UV-sevanjem v formacijsko in delovno opremo zaposlenih na Ministrstvu za obrambo
Spoštovani,
Sindikat Ministrstva za obrambo se na Službo za varnost in zdravje pri delu obrača s pobudo za strokovno presojo in sistemsko ureditev uporabe zaščitnih očal pred UV-sevanjem za pripadnike Slovenske vojske ter za zaposlene v upravnem in civilnem delu Ministrstva za obrambo, kadar delo opravljajo na prostem oziroma so pri delu izpostavljeni sončnemu sevanju, bleščanju, odboju svetlobe, prahu, vetru in drugim vplivom okolja.
Menimo, da vprašanja zaščite oči pred UV-sevanjem ni mogoče obravnavati zgolj kot vprašanja osebne izbire posameznika, videza ali pravil nošenja uniforme. Kadar je zaposleni zaradi narave dela izpostavljen tveganjem, ki lahko vplivajo na zdravje oči in varnost pri delu, mora biti uporaba ustreznih zaščitnih očal obravnavana kot preventivni ukrep varnosti in zdravja pri delu oziroma kot osebna varovalna oprema.
Iz informacij s terena izhaja, da določena zaščitna očala sicer imajo UV400 zaščito, vendar ta oprema ni sistemsko zadolžena vsem pripadnikom oziroma zaposlenim, ki so pri svojem delu izpostavljeni soncu in UV-sevanju. Prav tako se v praksi uporaba zaščitnih očal pogosto razume predvsem kot namenska oprema za strelišče, vožnjo vozil ali druge posebej določene naloge, ne pa kot splošni preventivni ukrep pri delu na prostem. V posameznih okoljih se uporaba sončnih oziroma zaščitnih očal zunaj teh primerov lahko razume celo kot vprašanje skladnosti z uniformo.
Sindikat Ministrstva za obrambo zato predlaga, da se navedeno področje uredi jasno, enotno in strokovno, in sicer tako, da se loči med običajnimi sončnimi očali kot osebnim dodatkom ter zaščitnimi očali z ustrezno UV-zaščito kot osebno varovalno opremo oziroma kot delom formacijske oziroma delovne opreme.
Pri pripadnikih Slovenske vojske je treba po našem mnenju zaščitna očala pred UV-sevanjem vključiti v formacijsko opremo vojaka oziroma v obvezni nabor zaščitne opreme, kadar vojak opravlja naloge na prostem, ne glede na to, ali se nahaja v Republiki Sloveniji, na usposabljanju, vajah, terenskem delu, straži, varovanju objektov, prevozih, logističnih nalogah ali na mednarodni operaciji oziroma misiji v tujini.
Posebej poudarjamo, da so lahko pripadniki na mednarodnih operacijah in misijah izpostavljeni še intenzivnejšim okoljskim dejavnikom, kot so močnejše sončno sevanje, višje temperature, prah, pesek, veter, bleščanje in odboj svetlobe od svetlih ali suhih površin. Zato je še toliko pomembneje, da je zaščita oči pred UV-sevanjem in drugimi vplivi okolja sistemsko zagotovljena kot del opreme vojaka, ne pa prepuščena osebni presoji ali nakupu posameznika.
Enaka preventivna logika mora veljati tudi za upravni in civilni del Ministrstva za obrambo. Zaposleni v upravnem delu, logistiki, vzdrževanju, tehničnih službah, zaščiti in reševanju, na terenu, pri nadzorih, ogledih, prevzemih, usposabljanjih, izvajanju podpore ter drugih nalogah na prostem so prav tako lahko izpostavljeni sončnemu sevanju in UV-obremenitvam. Zato mora biti zaščita oči pred UV-sevanjem urejena za vse zaposlene glede na dejansko izpostavljenost tveganjem, ne glede na status, uniformo, naziv delovnega mesta ali organizacijsko enoto.
Na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri delu, prepoznati nevarnosti, oceniti tveganja ter določiti ustrezne preventivne ukrepe. Osebna varovalna oprema se določi na podlagi ocene tveganj, ki so jim delavci izpostavljeni pri delu. Če ocena tveganja pokaže izpostavljenost sončnemu sevanju, UV-sevanju, bleščanju, prahu, vetru ali drugim dejavnikom, ki lahko vplivajo na zdravje oči in varnost pri delu, mora delodajalec določiti in zagotoviti ustrezne ukrepe.
Slovenska stroka medicine dela na tem področju že več let opozarja na pomen varnega dela na soncu. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana v okviru programa Varno delo na soncu posebej poudarja zaščito delavcev, ki delajo na prostem, pred škodljivimi vplivi UV-sevanja in visokih temperatur. Strokovna priporočila izrecno opozarjajo, da UV-sevanje povzroča tudi okvare oči, zato se delavcem na prostem priporoča uporaba sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB, pri čemer morajo biti očala oblikovana tako, da preprečujejo vdor sevanja v oči tudi od strani.
Tudi priporočila Očesne klinike UKC Ljubljana poudarjajo pomen zaščite oči pred ultravijoličnim sevanjem. Opozarjajo, da je oko občutljivo na svetlobne poškodbe, da k izpostavljenosti očesa UV-sevanju ne prispeva le neposredna sončna svetloba, temveč tudi razpršeno in odbito sevanje, ter da je za zaščito oči pomembna uporaba ustreznih očal, ki blokirajo UV-sevanje.
Primerjalno je pomembno tudi, da se v vojaškem okolju zaščita oči ne obravnava zgolj kot vprašanje videza oziroma uniforme. V ameriški vojski je področje zaščite oči urejeno s sistemom odobrenih zaščitnih očal APEL, ki določa, katera zaščitna očala so primerna za uporabo kot zaščitna oprema. NATO pa področje zaščite oči posameznega vojaka obravnava s standardizacijskimi dokumenti, kot je STANAG 4296 – Eye Protection for the Individual Soldier. To potrjuje, da je zaščita oči vojaka samostojno varnostno in tehnično področje, ki mora biti urejeno z jasnimi merili, standardi in pravili uporabe.
Glede na navedeno Sindikat Ministrstva za obrambo predlaga, da Služba za varnost in zdravje pri delu:
preveri, ali so tveganja zaradi izpostavljenosti sončnemu sevanju, UV-sevanju, bleščanju, prahu, vetru in odboju svetlobe ustrezno vključena v veljavne ocene tveganja za pripadnike Slovenske vojske in zaposlene v upravnem oziroma civilnem delu Ministrstva za obrambo;
pripravi strokovno stališče, ali morajo biti zaščitna očala z ustrezno UV-zaščito vključena v formacijsko opremo vojaka oziroma v obvezni nabor zaščitne opreme za naloge, ki se opravljajo na prostem;
preveri in predlaga, da se zaščitna očala pred UV-sevanjem sistemsko zagotovijo pripadnikom Slovenske vojske, ne glede na to, ali naloge opravljajo doma ali v tujini na mednarodnih operacijah in misijah;
preveri in predlaga, da se ustrezna zaščitna očala zagotovijo tudi zaposlenim v upravnem in civilnem delu Ministrstva za obrambo, kadar so pri delu izpostavljeni sončnemu sevanju oziroma drugim okoljskim dejavnikom, ki lahko vplivajo na zdravje oči;
določi minimalne tehnične zahteve za zaščitna očala, zlasti zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem oziroma UV400 zaščito, ustrezno optično kakovost, udobnost pri daljši uporabi, zaščito pred stranskim vdorom svetlobe, mehansko odpornost, odpornost na praske in rosenje ter združljivost z drugo osebno varovalno opremo in vojaško opremo;
poda jasno strokovno razlago razmerja med pravili nošenja uniforme in uporabo zaščitnih očal kot osebne varovalne opreme oziroma kot dela formacijske opreme;
pripravi enotna navodila za uporabo zaščitnih očal pri delu na prostem, pri terenskem delu, na usposabljanjih, vajah, straži, prevozih, logističnih nalogah, delih na objektih, mednarodnih operacijah in misijah ter drugih nalogah, kjer obstaja izpostavljenost soncu in UV-sevanju;
preveri, ali je obstoječa praksa, po kateri se zaščitna očala uporabljajo predvsem na streliščih ali pri vožnji vozil, zadostna z vidika varnosti in zdravja pri delu;
pripravi predlog sistemske rešitve, po kateri bi bila zaščitna očala pred UV-sevanjem zagotovljena kot zadolžena oprema za vse pripadnike oziroma zaposlene, ki so glede na naravo dela izpostavljeni tveganjem;
sindikatu posreduje pisni odgovor z ugotovitvami, pravno in strokovno utemeljitvijo ter predvidenimi ukrepi.
Sindikat Ministrstva za obrambo poudarja, da ta pobuda ni namenjena uvajanju poljubne ali neenotne uporabe sončnih očal, temveč vzpostavitvi strokovno utemeljenega sistema zaščite oči kot dela varnosti in zdravja pri delu. Če so pripadniki in zaposleni pri delu izpostavljeni UV-sevanju, bleščanju, prahu, vetru in drugim dejavnikom, mora biti zaščita oči urejena sistemsko, enotno in preventivno.
Menimo, da bi vključitev zaščitnih očal pred UV-sevanjem v formacijsko oziroma delovno opremo pomenila sorazmeren, strokovno utemeljen in izvedljiv ukrep, ki bi prispeval k varovanju zdravja zaposlenih, zmanjšanju tveganj pri delu ter večji operativni varnosti pri izvajanju nalog.
Prosimo vas, da pobudo obravnavate prednostno in nas seznanite z ugotovitvami ter načrtovanimi ukrepi.
S spoštovanjem,
V vednost:
GS – MORS
GŠSV
Viri:
Očesna klinika UKC Ljubljana: Priporočila za zaščito oči pred ultravijoličnim sevanjem Dokument posebej obravnava škodljive učinke UV-sevanja na oči in priporočila za zaščito oči. V priporočilih je navedeno, da neposredna sončna svetloba predstavlja le del celotne izpostavljenosti očesa UV-sevanju, saj je v običajnih razmerah več kot 50 % UV-sevanja, ki mu je izpostavljeno oko, posledica razpršenega in odbitega sevanja. Dokument poudarja tudi občutljivost očesa na svetlobne poškodbe. Vir: Očesna klinika UKC Ljubljana, objavljeno na spletni strani NIJZ.
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana: Varno delo na soncu / Vzorčno delovišče za varno delo na soncu KIMDPŠ opozarja, da delo na prostem v poletnih mesecih predstavlja tveganje za zdravje delavcev zaradi UV-sevanja in visokih temperatur. Program Varno delo na soncu je namenjen ozaveščanju delodajalcev in delavcev, ki delajo pretežno na prostem, o zaščiti pred škodljivimi vplivi sončnega UV-sevanja. Vir: KIMDPŠ UKC Ljubljana.
NIJZ: Ultravijolično sevanje in zdravje NIJZ navaja, da lahko prekomerna izpostavljenost UV-žarkom povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči in imunski sistem. V gradivu NIJZ je kot dodatni strokovni vir izrecno navedena tudi Očesna klinika UKC Ljubljana s priporočili za zaščito oči pred ultravijoličnim sevanjem. Vir: NIJZ.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu — ZVZD-1 Zakon določa obveznost delodajalca, da zagotavlja varnost in zdravje delavcev pri delu, prepozna nevarnosti, oceni tveganja in določi ustrezne preventivne ukrepe. Vir: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije — PISRS.
Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu Pravilnik določa, da mora delodajalec osebno varovalno opremo določiti na podlagi ocene tveganj, ki so jim delavci izpostavljeni pri delu. Vir: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije — PISRS.
Primerjalni vojaški vir: NATO STANAG 4296 — Eye Protection for the Individual Soldier Dostopni povzetki standarda kažejo, da NATO zaščito oči posameznega vojaka obravnava kot samostojno področje osebne zaščitne opreme. Ker celotno besedilo standarda ni prosto javno dostopno, se ta vir uporablja zgolj kot primerjalna strokovna usmeritev in ne kot neposredna pravna podlaga.
Vse člane sindikata MO in družinske člane SMO vabimo na:
TRADICONALNO
DRUŽABNO SREČANJE SMO - PIKNIK
ki bo v soboto 20.6.2026
Od 13.00 dalje pod »KOZOLCEM«
na Razdrtem pri Šentjerneju
Družabno srečanje, bo potekalo ob spremljavi glasbe in družabnih aktivnosti.
Poskrbljeno bo za hrano, pijačo, spanje in dobro voljo.
Pripravljamo tudi bogat SREČELOV.
Prevoz je v lastni režiji.
Prijavnine ni.
Za udeležbo na pikniku morate s sabo prinesti prijavnico, kjer lahko poleg sebe prijavite tudi ožje družinske člane (zakonca, partnerja, otroke). Neprijavljenim bomo udeležbo zaračunali.
Dostop do prireditvenega prostora je po glavni cesti Novo mesto – Šentjernej, odcep Dobravica, na naslovu Razdrto 8. Slike prireditvenega prostora si lahko pogledate na facebook strani Zvonko Grabnar.
Prijavite se pri vaših sindikalnih zaupnikih po vojašnicah najkasneje do petka 12. junija 2026.
Prijavo lahko pošljete tudi na Outlook - Svetičič Vojko
ali mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Ob dnevu Slovenske vojske iskreno čestitamo vsem pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, ki doma in v tujini s predanostjo, strokovnostjo in pogumom opravljate svoje poslanstvo v službi Republike Slovenije.
Vaše delo ni le poklic, temveč zaveza domovini, varnosti ljudi ter vrednotam, na katerih temelji naša država. Vsak dan dokazujete, da so odgovornost, tovarištvo, disciplina in čast vrednote, ki Slovensko vojsko povezujejo in krepijo.
Posebna zahvala gre vsem, ki naloge opravljate daleč od doma, na mednarodnih operacijah in misijah, ter vašim družinam, ki z razumevanjem in podporo pomembno prispevajo k vašemu poslanstvu.
Ob vašem prazniku vam želimo veliko ponosa, varnosti, spoštovanja in uspeha pri opravljanju zahtevnih nalog.
Srečno, pogumno in ponosno ob dnevu Slovenske vojske!
Spoštovani člani, sodelavke in sodelavci, ki opravljate delo doma in na tujem,
ob 1. maju, prazniku dela, se s spoštovanjem obračam na vse vas, ki vsak dan s svojim znanjem, odgovornostjo, predanostjo in odrekanjem soustvarjate sistem obrambe, zaščite in reševanja Republike Slovenije.
Prvi maj ni le praznik spomina na zgodovinski boj za delavske pravice. Je tudi opomin, da nobena pravica ni bila podarjena sama od sebe in da nobena pravica ne ostane samoumevna, če za njo ne stojijo organizirani, povezani in odločni ljudje.
V Sindikatu Ministrstva za obrambo smo v preteklem obdobju skupaj dokazali prav to. Da se z vztrajnostjo, argumenti, enotnostjo in odgovornim sindikalnim delom lahko dosežejo pomembni premiki. Dosežena kolektivna pogodba za področje obrambe, zaščite in reševanja ni zgolj dokument. Je rezultat dolgoletnega dela, pogajanj, vztrajanja in predvsem dokaz, da delavska organiziranost še vedno ima moč.
Ta kolektivna pogodba je pomemben mejnik. Ne zato, ker bi z njo rešili vsa vprašanja, temveč zato, ker smo pokazali, da zaposleni v obrambnem resorju nismo razpršeni posamezniki, ampak skupnost ljudi, ki razume pomen skupnega nastopa. Pokazali smo, da je mogoče doseči več, kadar se pravice ne zagovarjajo posamično, ampak skupaj, solidarno in organizirano.
Posebno spoštovanje velja vsem, ki svoje naloge opravljate v zahtevnih razmerah, v izmenah, na terenu, v operativnih centrih, v enotah, službah in podpornih strukturah, doma in na mednarodnih nalogah. Vaše delo je pogosto premalo vidno, a je za državo in ljudi izjemnega pomena. Prav zato mora biti tudi ustrezno priznano, spoštovano in ovrednoteno.
Prvi maj nas zato ne sme nagovarjati le kot praznik preteklosti, temveč tudi kot zaveza za prihodnost. Časi, ki prihajajo, bodo od delavstva zahtevali veliko modrosti, povezanosti in odločnosti. Pravice zaposlenih bodo tudi v prihodnje odvisne od tega, ali bomo znali ostati povezani, ali bomo znali stopiti skupaj in ali bomo razumeli, da sindikat ni nekdo drug – sindikat smo ljudje, ki verjamemo, da se za dostojanstvo dela splača zavzemati.
Naša skupna naloga ostaja jasna: varovati dosežene pravice, opozarjati na krivice, odpirati vprašanja, ki jih drugi raje spregledajo, in vztrajati pri tem, da mora biti delo v sistemu obrambe, zaščite in reševanja spoštovano ne le z besedami, temveč tudi z dejanji.
Ob prazniku dela vam zato izrekam iskreno zahvalo za vaše delo, za vašo pripadnost, za zaupanje in za podporo sindikalnemu delovanju. Vsak dosežek je močnejši, kadar za njim stoji skupnost. In vsak prihodnji korak bo lažji, če bomo ostali povezani.
Naj bo 1. maj praznik ponosa, solidarnosti in zavedanja, da organizirano delavstvo še vedno zmore premikati meje mogočega.
Spoštovane članice in člani, sodelavke in sodelavci – iskrene čestitke ob 1. maju, prazniku dela.
Danes je bila podpisana Kolektivna pogodba za obrambo, zaščito in reševanje. To je pomemben dan za vse, ki delajo v sistemu, od katerega se vsak dan pričakuje pripravljenost, odgovornost in zanesljivost. In prav zato si ta dan zasluži tudi pošten in miren zapis.
Ob takšnih trenutkih se pogosto hitro ustvari vtis, da gre za nekaj, kar je bilo dolgo v nastajanju in se je zdaj preprosto zaključilo. Takšna razlaga je lahko privlačna, ker je preprosta, vendar pogosto prezre tisto, kar je bilo v resnici odločilno. Sistemske rešitve se praviloma ne zgodijo same od sebe. Ne premakne jih zgolj čas, še manj pa simbolna zgodovina. Premaknejo se takrat, ko nekdo ustvari okoliščine, v katerih jih ni več mogoče odlagati.
In v tej zgodbi je bila prav takšna prelomnica stavka dispečerjev 112.
Prav oni so s svojo stavko odprli proces, brez katerega te pogodbe danes najverjetneje sploh ne bi bilo. Njihov boj ni pomenil le odziva na lasten položaj, ampak je odprl prostor za širšo in bolj sistemsko ureditev pravic vseh zaposlenih na področju obrambe, zaščite in reševanja. Današnji podpis zato ni le formalni zaključek nekega pogajalskega cikla, ampak rezultat zelo konkretnega procesa, ki se je začel z jasnim povodom in z zelo določenim pritiskom.
To ni stvar interpretacije, ampak predvsem časovnice.
Kolektivna pogodba za obrambo, zaščito in reševanje ni postala realna takrat, ko je bila nekoč prvič omenjena kot ideja ali kot potreba. Realna je postala takrat, ko je bila vključena v dejanski pogajalski in stavkovni proces. V tem trenutku ni šlo več za načelno vprašanje ali za nekaj, kar bi ostajalo v prostoru splošnih želja, ampak za temo, ki jo je bilo treba začeti urejati konkretno, formalno in z odgovornostjo.
To je bistvena razlika, ki jo je vredno razumeti pravilno.
Pri takšnih zgodbah ni najpomembnejše vprašanje, kdo je bil prvi, ki je o nečem govoril, ali kdo je nekoč prvi opozoril na potrebo po določeni ureditvi. Pomembnejše vprašanje je, kdo je ustvaril trenutek, v katerem je morala država to vprašanje dejansko začeti reševati. In če današnji podpis pogledamo skozi to prizmo, potem je odgovor precej jasen.
Brez stavke dispečerjev 112 in brez procesa, ki ga je ta sprožila, bi bila kolektivna pogodba še vedno predvsem tema razprav, ne pa podpisan dokument.
To pa seveda ne pomeni, da je bil celoten nadaljnji proces enostranski ali preprost. Ravno nasprotno. Ko je bil enkrat odprt, je zahteval veliko več kot zgolj začetni pritisk. Zahteval je tudi resna pogajanja, potrpežljivost, pripravljenost na usklajevanje in dovolj razuma, da se konflikt pretvori v rešitev.
Prav zato je pomembno povedati tudi to, da so bila nadaljnja pogajanja v velikem delu vodena konstruktivno in odgovorno. Tako na vladni strani kot na sindikalni strani je bilo mogoče zaznati pripravljenost, da se odprta vprašanja ne uporabljajo le za simbolno dokazovanje pravice, ampak da se jih dejansko skuša urediti. In prav ta zrelost procesa je omogočila, da se je začetni konflikt sčasoma preoblikoval v dogovor, ki danes velja za vse zaposlene na tem področju.
To je pomembno poudariti tudi zato, ker današnja kolektivna pogodba ni pomembna le kot rezultat nečesa, kar se je zaključilo, ampak tudi kot začetek nečesa, kar se s tem šele zares odpira.
V prehodnih določbah pogodbe je namreč določen nadaljnji pogajalski okvir za vprašanja, ki so bila odprta že v stavkovnem sporazumu in še niso dokončno rešena. Med njimi so tudi vsebine, kot so nezgodno zavarovanje, varstvo pri delu in delo na dan praznika. To pomeni, da današnji podpis ni samo končni rezultat enega procesa, ampak tudi formalna podlaga za njegovo nadaljevanje.
In prav v tem je ena njegovih največjih vrednosti.
Kolektivna pogodba ni pomembna samo zato, ker danes obstaja. Pomembna je tudi zato, ker je prvič vzpostavila resen in predvidljiv okvir, znotraj katerega bo mogoče odprta vprašanja urejati naprej. Za veliko zaposlenih na področju obrambe, zaščite in reševanja je to prvi resen znak, da njihov položaj ni več razumljen kot nekaj, kar se bo urejalo sproti, parcialno ali po potrebi, ampak kot področje, ki zahteva lastno, trajnejšo in sistemsko ureditev.
Zato je prav, da današnji dan razumemo celovito.
Ne kot trenutek za tekmovanje v simbolnih zaslugah in ne kot priložnost za poenostavljene zgodbe o tem, kdo naj bi bil danes »lastnik« tega dosežka. Takšni trenutki si zaslužijo več resnosti. Zaslužijo si miren pogled na dejstva in predvsem spoštovanje do zaporedja dogodkov, kakršni so dejansko bili.
Če pogledamo to zaporedje brez odvečnega hrupa, je slika precej jasna. Najprej je bila stavka. Nato so sledila pogajanja za razreševanje stavkovnih zahtev. Potem je bil sklenjen stavkovni sporazum, ki je v svoji vsebini omogočil, da je bila danes podpisana kolektivna pogodba. In z njo so bila hkrati odprta tudi nadaljnja pogajanja o pomembnih vsebinah, ki ostajajo del iste zgodbe. V pogajalskem procesu za KPOZR smo sodelovali vsi sindikati s področja obrambe (SMO, SVOZD, SPMO in SVS), ki smo med seboj delovali konstruktivno in nastopali enotno, kar se odraža v enotnem podpisu KPOZR. Za to se jim iskreno zahvaljujem in jih hkrati tudi v prihodnje pozivam k takšnemu medsindikalnemu sodelovanju, ki v ospredje postavlja interese zaposlenih.
Zato je danes pošteno zapisati nekaj zelo preprostega.
Današnja Kolektivna pogodba za obrambo, zaščito in reševanje ni padla z neba in ni zgolj naravni konec dolgega administrativnega procesa. Je neposredna posledica stavke dispečerjev 112, pogajanj Sindikata Ministrstva za obrambo, delovanja stavkovnega odbora in stavkovnega sporazuma, ki je to vprašanje prvič spremenil iz ideje v obveznost.
In če želimo današnji dan zapisati korektno, brez nepotrebnega egoizma in brez populističnega pripisovanja zaslug, potem je treba prav to povedati jasno:
V ČASU OD 15.5.2026 DO VKLJUČNO 6.11.2026, VABI VSE ČLANE SINDIKATA MO IN VSE TISTE, KI ŽELIJO KORISTITI POČITNIŠKO KAPACITETO
Z razpisom, bi vas radi seznanili o možnostih in pogojih uporabe naše počitniške hišice v Termah Čatež v razpisanih terminih.
KDO SE LAHKO PRIJAVI?
Vsi člani sindikata Ministrstva za obrambo, pridruženi člani in vsi zunanji prosilci, ki želijo koristiti počitniško kapaciteto.
KDAJ SE LAHKO PRIJAVIMO?
Rok za prijavo je do petka 24.APRIL 2026.
KJE IN KAKO SE PRIJAVIMO
Na koriščenje se lahko prijavimo z izpolnjenim obrazcem “ Prijavnica za koriščenje “
Na prijavnici morajo biti vse rubrike izpolnjene pravilno in čitljivo, v nasprotnem primeru, jo komisija za dodeljevanje zavrne ( je neveljavna ). Za resničnost podatkov odgovarja nosilec prijavnice.
Izpolnjeno prijavnico posredujte:
po pošti na naslov: Sindikat Ministrstva za obrambo, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana
po elektronski pošti na naslov, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
TERMINI KORIŠČENJA:
Razpisujejo se vsi termini do petka 15.5.2026 do petka 6.11.2026.
Izmene za koriščenje so tedenske. Posamezni termin koriščenja traja od petka od 11.00 do naslednjega petka do 10.00.
RAZPISNI POGOJI ZA KORIŠČENJA :
Prednost pri upoštevanju želenega termina koriščenja imajo člani SMO. Pri določanju prednostnega reda prijavljenih, uporabljamo določila Pravilnika za počitniško dejavnost. Vsi prijavljeni v roku, bodo o odobrenih ali neodobrenih terminih pisno obveščeni v najkrajšem roku, najkasneje v štirinajstih dneh po zaključku razpisa. Počitniške kapacitete so omejene, in v primeru, da posameznik dobi negativni odgovor za koriščenje, ima možnost potrditve koriščenja še v preostalih prostih terminih. Koriščenje se odobri prvemu prosilcu, ki v prostem terminu potrdi koriščenje
POGOJI ZA KORIŠČENJE IZVEN RAZPISANIH TERMINOV:
Prijave;
Po telefonu željeni krajši prosti termin za koriščenje , je potrebno pisno potrditi z prijavnico (pošljete po mailu) za koriščenje v roku treh delovnih dni, v nasprotnem primeru se rezervacija stornira. Rezerviran termin za koriščenje je potrjen ob vplačilu zneska prvega obroka. Izven razpisa se počitniška kapaciteta dodeljuje na podlagi vrstnega redaprispelih prijav. Dolžina bivanja izven razpisa je lahko tudi krajša, vendar ne manj kot dve nočitvi.
PRIJAVLJENE OSEBE ZA KORIŠČENJE:
Objekt lahko koristi samo toliko oseb , kolikor je v objektu ležišč
( razvidno iz cenika ).
V primeru, da bivajo v brunarici osebe, ki niso navedena na napotnici oz. niso prijavljene na recepciji, gre za kršitev pogojev koriščenja.
Najemnik je nosilec napotnice. V primeru inšpekcijskega nadzora za osebe v brunarici odgovarja najemnik.
PLAČILNI POGOJI:
Cena najema je razvidna iz cenika za koriščenje. V ceno ni zajeta turistična taksa in prijavnina, ki jo poravnate ob odhodu na recepciji.
Ob ugodni rešitvi prijave je potrebno ob predložitvi položnice, plačati polovico zneska koriščenja, drugi del pa najkasneje en teden pred pričetkom koriščenja. Znesek koriščenja lahko plačate tudi v celoti v enem obroku. Krajši termini se plačajo takoj v celoti.
PREVZEM DOKUMENTACIJE ZA KORIŠČENJE:
Napotnico za koriščenje vam bomo poslali po elektronski pošti najkasneje tri dni pred odhodom.
NAMESTITEV V OBJEKTU:
Je mogoča le ob predhodni prijavi na recepciji preko izdane napotnice. Ure menjav so določene v TERMINU KORIŠČENJA. Ob predaji ključa na recepciji, zadrževanje v enoti ni več mogoče.
MENJAVE IZMEN:
Bivanje v počitniških prostorih je omejeno ( v razpisani sezoni 7 dni ).
V počitniške objekte se ne sme voditi domačih živali. V primeru, da se ne spoštuje slednjega, ima sindikat MO pravico zahtevati povračilo stroškov ustreznega čiščenja skupaj z ukrepom kršitve iz pravilnika.
Najemnika opozarjamo, da upoštevajo ure menjav, da ne bo prihajalo do slabe volje in nesporazumov. Tistim, ki prihajajo za nami pustimo urejeno in čisto brunarico
V brunarici je tudi strogo prepovedano kaditi.
ODGOVORNOST ZA OPREMO IN INVENTAR
Vsak najemnik je dolžan z opremo in inventarjem upravljati kot dober gospodar. Poškodovanje, razbijanje ali drugo zmanjševanje vrednosti je uporabnik dolžan poravnati takoj ob ugotovitvi oz. pisni izstavitvi računa, ki ga za to pripravi odgovorna oseba na podlagi sklepa komisije in odškodninske odgovornosti posameznika. Škoda, ki je nastala v objektu iz malomarnosti, zaradi nepravilnega ravnanja, plača povzročitelj oz. je odgovoren nosilec napotnice.
Večje okvare v objektu kot so električna napeljava in vodovod je najemnik dolžan zapisati v knjigo vtisov oz sporočiti na recepcijo.
Pred nastanitvijo je vsak uporabnik dolžan primerjati stanje stvari, opreme in inventarja, ki se nahaja v brunarici, ter ugotovitev vpisati v knjigo vtisov.
LAHKO KORIŠČENJE ODPOVEMO
Odpoved koriščenja mora biti posredovana Komisiji za dodeljevanje v pisni obliki. Za dan odpovedi se šteje dan oddaje odpovedi na pošti ali drugi tehnični opremi (e-pošta). Če prosilec dodeljenega termina koriščenja pred pričetkom koriščenja ne odpove, plača odškodnino v višini polne cene koriščenja. Če prosilec odpove dodeljeni termin do 7 dni pred začetkom koriščenja plača odškodnino v višini 50% koriščenja, Prosilcu ni potrebno plačati odškodnine, če pred začetkom koriščenja predloži potrdilo o bolezni prijavljenih, ali če gre za druge izredne razmere (nesreče, smrti ipd). Druge izredne primere pri katerih je bilo koriščenje prekinjeno obravnava Komisija za dodeljevanje.
Nezasedeni termini bodo po dodelitvi objavljeni na spletnih straneh sindikata MO oglasnih deskah po vojašnicah in bodo zainteresiranim dodeljeni na podlagi rezervacij po telefonu ali elektronske pošte ter poslane prijavnice
CENE ZA KORIŠČENJE: Cena koriščenja najema brunarice na dan je sledeča:
Za člana SMO………………………………… 25 €
Za pridruženega člana SMO………………… 30 €
Za člana PPRS……………………………… 25 €
Za zunanje prosilce: …………………………. 35 €
Cena v času od 15.6. do 15.9.2026 je sledeča:
Za člana SMO ……………………………….. 30 €
Za pridruženega člana SMO ……………… 35 €
Za člana PPRS ………………………………. 30 €
Za zunanje prosilce ………………………… 40 €
V ceno koriščenja ni vključena prijavnina ( ki se vrne ob predaji ključa ) in turistična taksa.
Število oseb za bivanje je maksimalno šest.
Vstopnice za kopanje niso vštete v ceno. Kupite jih lahko na recepciji kampa po rednem ceniku.
Počitniška hišica je opremljena z vso potrebno opremo, razen z posteljnino, ki jo morajo uporabniki prinesti s seboj. V brunarici imajo uporabniki možnost kuhanja. Uporabniki so dolžni za vzdrževanje čistoče uporabljati lastna čistilna sredstva.
OPIS BRUNARICE:
Brunarica - MARLES - je v popolnosti obnovljena in pripravljena za bivanje. V enoti je možno bivanje maksimalno šest oseb. V svoji sestavi ima spalnico z francoskim ležiščem, otroško sobo z pogradom in dnevni prostor z raztegljivim kavčem kot dodatno ležišče. Brunarica nudi vse ugodje bivanja in koriščenja ter je narejena tako, da ima vsak za sebe dovolj prostora za oddih in prijetno bivanje. Lastno kuhanje je zagotovljeno. Opremljeno je tudi z klimo, radiom , televizijo in lastnim wi–fi jem. Pred brunarico je velik parkirni prostor z možnostjo parkiranja dveh avtomobilov. Za brunarico je tudi velika večnamenska terasa.
DOSTOP DO BRUNARICE.
Ob napotnici in računu vam pošljemo tudi načrt poti do brunarice.
NAŠ NASLOV:
SINDIKAT MORS
DALMATINOVA 4
1000 LJUBLJANA
Email; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
