Ministrstvo za obrambo
Služba za varnost in zdravje pri delu
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana

Zadeva: Pobuda za sistemsko vključitev zaščitnih očal pred UV-sevanjem v formacijsko in delovno opremo zaposlenih na Ministrstvu za obrambo

Spoštovani,

Sindikat Ministrstva za obrambo se na Službo za varnost in zdravje pri delu obrača s pobudo za strokovno presojo in sistemsko ureditev uporabe zaščitnih očal pred UV-sevanjem za pripadnike Slovenske vojske ter za zaposlene v upravnem in civilnem delu Ministrstva za obrambo, kadar delo opravljajo na prostem oziroma so pri delu izpostavljeni sončnemu sevanju, bleščanju, odboju svetlobe, prahu, vetru in drugim vplivom okolja.

Menimo, da vprašanja zaščite oči pred UV-sevanjem ni mogoče obravnavati zgolj kot vprašanja osebne izbire posameznika, videza ali pravil nošenja uniforme. Kadar je zaposleni zaradi narave dela izpostavljen tveganjem, ki lahko vplivajo na zdravje oči in varnost pri delu, mora biti uporaba ustreznih zaščitnih očal obravnavana kot preventivni ukrep varnosti in zdravja pri delu oziroma kot osebna varovalna oprema.

Iz informacij s terena izhaja, da določena zaščitna očala sicer imajo UV400 zaščito, vendar ta oprema ni sistemsko zadolžena vsem pripadnikom oziroma zaposlenim, ki so pri svojem delu izpostavljeni soncu in UV-sevanju. Prav tako se v praksi uporaba zaščitnih očal pogosto razume predvsem kot namenska oprema za strelišče, vožnjo vozil ali druge posebej določene naloge, ne pa kot splošni preventivni ukrep pri delu na prostem. V posameznih okoljih se uporaba sončnih oziroma zaščitnih očal zunaj teh primerov lahko razume celo kot vprašanje skladnosti z uniformo.

Sindikat Ministrstva za obrambo zato predlaga, da se navedeno področje uredi jasno, enotno in strokovno, in sicer tako, da se loči med običajnimi sončnimi očali kot osebnim dodatkom ter zaščitnimi očali z ustrezno UV-zaščito kot osebno varovalno opremo oziroma kot delom formacijske oziroma delovne opreme.

Pri pripadnikih Slovenske vojske je treba po našem mnenju zaščitna očala pred UV-sevanjem vključiti v formacijsko opremo vojaka oziroma v obvezni nabor zaščitne opreme, kadar vojak opravlja naloge na prostem, ne glede na to, ali se nahaja v Republiki Sloveniji, na usposabljanju, vajah, terenskem delu, straži, varovanju objektov, prevozih, logističnih nalogah ali na mednarodni operaciji oziroma misiji v tujini.

Posebej poudarjamo, da so lahko pripadniki na mednarodnih operacijah in misijah izpostavljeni še intenzivnejšim okoljskim dejavnikom, kot so močnejše sončno sevanje, višje temperature, prah, pesek, veter, bleščanje in odboj svetlobe od svetlih ali suhih površin. Zato je še toliko pomembneje, da je zaščita oči pred UV-sevanjem in drugimi vplivi okolja sistemsko zagotovljena kot del opreme vojaka, ne pa prepuščena osebni presoji ali nakupu posameznika.

Enaka preventivna logika mora veljati tudi za upravni in civilni del Ministrstva za obrambo. Zaposleni v upravnem delu, logistiki, vzdrževanju, tehničnih službah, zaščiti in reševanju, na terenu, pri nadzorih, ogledih, prevzemih, usposabljanjih, izvajanju podpore ter drugih nalogah na prostem so prav tako lahko izpostavljeni sončnemu sevanju in UV-obremenitvam. Zato mora biti zaščita oči pred UV-sevanjem urejena za vse zaposlene glede na dejansko izpostavljenost tveganjem, ne glede na status, uniformo, naziv delovnega mesta ali organizacijsko enoto.

Na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri delu, prepoznati nevarnosti, oceniti tveganja ter določiti ustrezne preventivne ukrepe. Osebna varovalna oprema se določi na podlagi ocene tveganj, ki so jim delavci izpostavljeni pri delu. Če ocena tveganja pokaže izpostavljenost sončnemu sevanju, UV-sevanju, bleščanju, prahu, vetru ali drugim dejavnikom, ki lahko vplivajo na zdravje oči in varnost pri delu, mora delodajalec določiti in zagotoviti ustrezne ukrepe.

Slovenska stroka medicine dela na tem področju že več let opozarja na pomen varnega dela na soncu. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana v okviru programa Varno delo na soncu posebej poudarja zaščito delavcev, ki delajo na prostem, pred škodljivimi vplivi UV-sevanja in visokih temperatur. Strokovna priporočila izrecno opozarjajo, da UV-sevanje povzroča tudi okvare oči, zato se delavcem na prostem priporoča uporaba sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB, pri čemer morajo biti očala oblikovana tako, da preprečujejo vdor sevanja v oči tudi od strani.

Tudi priporočila Očesne klinike UKC Ljubljana poudarjajo pomen zaščite oči pred ultravijoličnim sevanjem. Opozarjajo, da je oko občutljivo na svetlobne poškodbe, da k izpostavljenosti očesa UV-sevanju ne prispeva le neposredna sončna svetloba, temveč tudi razpršeno in odbito sevanje, ter da je za zaščito oči pomembna uporaba ustreznih očal, ki blokirajo UV-sevanje.

Primerjalno je pomembno tudi, da se v vojaškem okolju zaščita oči ne obravnava zgolj kot vprašanje videza oziroma uniforme. V ameriški vojski je področje zaščite oči urejeno s sistemom odobrenih zaščitnih očal APEL, ki določa, katera zaščitna očala so primerna za uporabo kot zaščitna oprema. NATO pa področje zaščite oči posameznega vojaka obravnava s standardizacijskimi dokumenti, kot je STANAG 4296 – Eye Protection for the Individual Soldier. To potrjuje, da je zaščita oči vojaka samostojno varnostno in tehnično področje, ki mora biti urejeno z jasnimi merili, standardi in pravili uporabe.

Glede na navedeno Sindikat Ministrstva za obrambo predlaga, da Služba za varnost in zdravje pri delu:

1. preveri, ali so tveganja zaradi izpostavljenosti sončnemu sevanju, UV-sevanju, bleščanju, prahu, vetru in odboju svetlobe ustrezno vključena v veljavne ocene tveganja za pripadnike Slovenske vojske in zaposlene v upravnem oziroma civilnem delu Ministrstva za obrambo;
2. pripravi strokovno stališče, ali morajo biti zaščitna očala z ustrezno UV-zaščito vključena v formacijsko opremo vojaka oziroma v obvezni nabor zaščitne opreme za naloge, ki se opravljajo na prostem;
3. preveri in predlaga, da se zaščitna očala pred UV-sevanjem sistemsko zagotovijo pripadnikom Slovenske vojske, ne glede na to, ali naloge opravljajo doma ali v tujini na mednarodnih operacijah in misijah;
4. preveri in predlaga, da se ustrezna zaščitna očala zagotovijo tudi zaposlenim v upravnem in civilnem delu Ministrstva za obrambo, kadar so pri delu izpostavljeni sončnemu sevanju oziroma drugim okoljskim dejavnikom, ki lahko vplivajo na zdravje oči;
5. določi minimalne tehnične zahteve za zaščitna očala, zlasti zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem oziroma UV400 zaščito, ustrezno optično kakovost, udobnost pri daljši uporabi, zaščito pred stranskim vdorom svetlobe, mehansko odpornost, odpornost na praske in rosenje ter združljivost z drugo osebno varovalno opremo in vojaško opremo;
6. poda jasno strokovno razlago razmerja med pravili nošenja uniforme in uporabo zaščitnih očal kot osebne varovalne opreme oziroma kot dela formacijske opreme;
7. pripravi enotna navodila za uporabo zaščitnih očal pri delu na prostem, pri terenskem delu, na usposabljanjih, vajah, straži, prevozih, logističnih nalogah, delih na objektih, mednarodnih operacijah in misijah ter drugih nalogah, kjer obstaja izpostavljenost soncu in UV-sevanju;
8. preveri, ali je obstoječa praksa, po kateri se zaščitna očala uporabljajo predvsem na streliščih ali pri vožnji vozil, zadostna z vidika varnosti in zdravja pri delu;
9. pripravi predlog sistemske rešitve, po kateri bi bila zaščitna očala pred UV-sevanjem zagotovljena kot zadolžena oprema za vse pripadnike oziroma zaposlene, ki so glede na naravo dela izpostavljeni tveganjem;
10. sindikatu posreduje pisni odgovor z ugotovitvami, pravno in strokovno utemeljitvijo ter predvidenimi ukrepi.

Sindikat Ministrstva za obrambo poudarja, da ta pobuda ni namenjena uvajanju poljubne ali neenotne uporabe sončnih očal, temveč vzpostavitvi strokovno utemeljenega sistema zaščite oči kot dela varnosti in zdravja pri delu. Če so pripadniki in zaposleni pri delu izpostavljeni UV-sevanju, bleščanju, prahu, vetru in drugim dejavnikom, mora biti zaščita oči urejena sistemsko, enotno in preventivno.

Menimo, da bi vključitev zaščitnih očal pred UV-sevanjem v formacijsko oziroma delovno opremo pomenila sorazmeren, strokovno utemeljen in izvedljiv ukrep, ki bi prispeval k varovanju zdravja zaposlenih, zmanjšanju tveganj pri delu ter večji operativni varnosti pri izvajanju nalog.

Prosimo vas, da pobudo obravnavate prednostno in nas seznanite z ugotovitvami ter načrtovanimi ukrepi.

S spoštovanjem,

V vednost:

• GS – MORS
• GŠSV

Viri:

1. Očesna klinika UKC Ljubljana: Priporočila za zaščito oči pred ultravijoličnim sevanjem
   Dokument posebej obravnava škodljive učinke UV-sevanja na oči in priporočila za zaščito oči. V priporočilih je navedeno, da neposredna sončna svetloba predstavlja le del celotne izpostavljenosti očesa UV-sevanju, saj je v običajnih razmerah več kot 50 % UV-sevanja, ki mu je izpostavljeno oko, posledica razpršenega in odbitega sevanja. Dokument poudarja tudi občutljivost očesa na svetlobne poškodbe.
   Vir: Očesna klinika UKC Ljubljana, objavljeno na spletni strani NIJZ.
2. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana: Varno delo na soncu / Vzorčno delovišče za varno delo na soncu
   KIMDPŠ opozarja, da delo na prostem v poletnih mesecih predstavlja tveganje za zdravje delavcev zaradi UV-sevanja in visokih temperatur. Program Varno delo na soncu je namenjen ozaveščanju delodajalcev in delavcev, ki delajo pretežno na prostem, o zaščiti pred škodljivimi vplivi sončnega UV-sevanja.
   Vir: KIMDPŠ UKC Ljubljana.
3. NIJZ: Ultravijolično sevanje in zdravje
   NIJZ navaja, da lahko prekomerna izpostavljenost UV-žarkom povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči in imunski sistem. V gradivu NIJZ je kot dodatni strokovni vir izrecno navedena tudi Očesna klinika UKC Ljubljana s priporočili za zaščito oči pred ultravijoličnim sevanjem.
   Vir: NIJZ.
4. Zakon o varnosti in zdravju pri delu — ZVZD-1
   Zakon določa obveznost delodajalca, da zagotavlja varnost in zdravje delavcev pri delu, prepozna nevarnosti, oceni tveganja in določi ustrezne preventivne ukrepe.
   Vir: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije — PISRS.
5. Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu
   Pravilnik določa, da mora delodajalec osebno varovalno opremo določiti na podlagi ocene tveganj, ki so jim delavci izpostavljeni pri delu.
   Vir: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije — PISRS.
6. Primerjalni vojaški vir: NATO STANAG 4296 — Eye Protection for the Individual Soldier
   Dostopni povzetki standarda kažejo, da NATO zaščito oči posameznega vojaka obravnava kot samostojno področje osebne zaščitne opreme. Ker celotno besedilo standarda ni prosto javno dostopno, se ta vir uporablja zgolj kot primerjalna strokovna usmeritev in ne kot neposredna pravna podlaga.