Zakon  o  delovnih  razmerjih  (6.a člen)  in  Uredba  o  ukrepih  za  varovanje

dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (2. člen)

 

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali  očitno  negativno  in  žaljivo  ravnanje  ali  vedenje,  usmerjeno  proti  posameznim delavkam oziroma delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

 


Vedenja ali ravnanja, ki pomenijo trpinčenje, kadar ustrezajo zgoraj navedeni definiciji, so:

  • vedenja  ali  ravnanja,  ki  vplivajo  na  samoizražanje  in  na  način  komunikacije (nadrejena oseba žrtvi omejuje možnost, da bi se izražala; nenehno prekinjanje govora  žrtve;  sodelavke  oziroma  sodelavci  žrtvi  omejujejo  možnost  izražanja; kričanje  na  žrtev  in  zmerjanje  žrtve;  nenehno  kritiziranje  žrtvinega  zasebnega življenja; telefonsko zastraševanje; ustne grožnje; pisne grožnje; onemogočanje stikov s pogledi ali gestami; onemogočanje stikov z zbadanjem);
  • vedenja in ravnanja, ki pomenijo omejevanje  in preprečevanje žrtvinih socialnih stikov  (z  žrtvijo  nihče  več  ne  govori;  žrtev  ne  more  govoriti  z  nikomer 
  • onemogočen ji je dostop do drugih; premestitev na delovno mesto, ki je ločeno od ostalih; sodelavkam oziroma sodelavcem je prepovedano govoriti z žrtvijo; z žrtvijo ravnajo, kot da je nevidna); vedenja  in  ravnanja,  ki  krnijo  žrtvin  ugled  (blatenje  žrtve  za  njenim  hrbtom; razširjanje  neutemeljenih  govoric;  posmehovanje;  obravnavanje  žrtve  kot duševno  bolne;  žrtev  je  prisiljena  v  psihiatrično  ocenjevanje  in  /  ali  preiskavo; zasmehovanje  žrtvine  invalidnosti;  oponašanje  žrtvinih  gest,  hoje,  glasu  z namenom  zasmehovanja;  zasmehovanje  žrtvinega  političnega  prepričanja  ali verske pripadnosti; zasmehovanje žrtvinega zasebnega življenja; zasmehovanje žrtvine  nacionalnosti;  žrtev  prisilijo,  da  opravlja  delo,  ki  prizadene  njeno samospoštovanje;  žrtvina  prizadevanja  se  ocenjujejo  napačno  in  na  ponižujoč način;  žrtvine  odločitve  so  vedno  postavljene  pod  vprašaj;  žrtev  kličejo  s ponižujočimi imeni; spolne zbadljivke);
  • napadi  na  kakovost  žrtvinega  poklicnega  in  življenjskega  položaja  (za  žrtev  ni posebnih  nalog;  nadrejeni  žrtvi  odvzemajo  zadolžitve,  tako  da  se  niti  ne  more sama  domisliti  novih  nalog;  žrtev  dobiva  nepomembne  naloge;  žrtev  dobiva naloge, ki so pod stopnjo njene strokovne usposobljenosti; žrtev nenehno dobiva nove naloge; žrtev dobiva naloge, ki vplivajo na njeno samozavest; žrtev dobiva naloge, ki so daleč nad stopnjo njene strokovne usposobljenosti z namenom, da se  jo  osramoti;  povzroča  se  splošna  škoda,  ki  povzroča  stroške  zlasti  žrtvi; poškoduje se žrtvin dom ali delovno mesto); 
  • neposredni napadi na zdravje osebe (žrtev je prisiljena opravljati fizično naporno delo;  grožnje  s  fizičnim  nasiljem;  da  se  grozi  žrtvi,  se  uporabljajo  blažje  oblike nasilja; fizična zloraba; odkrito spolno nadlegovanje);
  • druga vedenja ali ravnanja.

 

Zakon  o  delovnih  razmerjih  (6.a     člen)  in  Uredba  o  ukrepih  za  varovanje
dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (2. člen)

»Nadlegovanje  je  vsako  neželeno  vedenje  ali ravnanje,  povezano  s  katero  koli  osebno okoliščino,  z  učinkom  ali  namenom  prizadeti  dostojanstvo  osebe  ali  ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.«


 

Osebne  okoliščine  so  spol,  narodnost,  rasa  ali  etnično  poreklo,  vera  ali  prepričanje,invalidnost, starost, spolna usmerjenost in druge.Vedenja  in  ravnanja,  ki  pomenijo  nadlegovanje,  kadar  ustrezajo  zgoraj  navedenidefiniciji,  so  vsa  tista  dejanja,  ki  temeljijo  na  različni  družbeni,  psihološki  in  /  aliorganizacijski moči v odnosu do žrtve:

  • posmehovanje
  • poniževanje,
  • zastraševanje,
  • fizična napadalnost,
  • sramotilno obrekovanje ali črnjenje,
  • žaljenje zaradi osebne okoliščine osebe,
  • seksistične šale,
  • šale, komentarji, opazke, pripombe na račun osebne okoliščine osebe,
  • druga podobna vedenja ali ravnanja, ki jim je oseba izpostavljena samo zato, ker je  ženska  ali  ker  je  moški,  ker  govori  drugačen  jezik  kot  nadlegovalna  oseba, zaradi vere ali obiskovanja verskih obredov, prepričanja, narodnosti, rase, zaradi invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti itd.)

 

All Items
Nezaželena ravnanja

Zakon  o  delovnih  razmerjih  (6.a člen)  in  Uredba  o  ukrepih  za  varovanjedostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (2. člen)

»Spolno  nadlegovanje  je  kakršna  koli  oblika  neželenega  verbalnega,  neverbalnega  ali fizičnega  ravnanja  ali  vedenja  spolne  narave  z  učinkom  ali  namenom  prizadeti dostojanstvo  osebe,  zlasti  kadar  gre  za  ustvarjanje  zastraševalnega,  sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.«

 


 

 

  • Vedenja in ravnanja, ki pomenijo verbalno spolno nadlegovanje, kadar ustrezajo zgorajnavedeni definiciji, so:

 

  • - osvajanje,
  • - predlogi v zvezi s spolnostjo ali siljenje k spolni dejavnosti,
  • - ponavljajoči se predlogi za druženje in zmenke,
  • - spolno sugestivne pripombe, opazke in namigovanja,
  • - opolzki komentarji, ki se nanašajo na oblačenje, telo ali videz osebe,
  • - naslavljanje osebe s 'punči, bejba, srček, miška, cukrček, mucek' in podobno,
  • - uporaba obscenih izrazov ali gest (npr. žvižganje),
  • - spreminjanje poslovnih tem v spolne,
  • - zgodbe ali šale s spolno vsebino,
  • - bahanje s spolnimi podvigi,
  • - postavljanje osebnih vprašanj v zvezi z družabnim ali spolnim življenjem osebe,
  • - druga podobna verbalna vedenja ali ravnanja.

 

  • Vedenja  in  ravnanja,  ki  pomenijo  neverbalno  spolno  nadlegovanje,  kadar  ustrezajozgoraj navedeni definiciji, so:

 

  • - (raz)pošiljanje elektronskih sporočil, pisem, telefaksov in drugih gradiv s spolno vsebino,
  • - kazanje pornografskih ali spolno sugestivnih slik ali besedil,
  • - pohotni pogledi ali žaljivo spogledovanje,
  • - spolno sugestivne geste ali strmenje v dele telesa osebe,
  • - tesno  približevanje  osebi,  kadar  govorimo  (npr.  nagibanje  čez  hrbet  sedeče osebe),
  • - druga podobna neverbalna vedenja ali ravnanja.

 

  • Vedenja  in  ravnanja,  ki  pomenijo  fizično  spolno  nadlegovanje,  kadar  ustrezajo  zgoraj navedeni definiciji, so:

 

  • - nepotrebno dotikanje ali trepljanje,
  • - ščipanje,
  • - drgnjenje ob telo osebe,
  • - dotikanje osebinih oblačil, las, telesa,
  • - masaža vratu, ramen,
  • - objemanje,
  • - poljubljanje,
  • - ponavljajoči se telesni stiki po koncu razmerja,
  • - spolni napad,
  • - vsiljeni spolni odnos,
  • - druga podobna fizična vedenja ali ravnanja.

STATUT   SINDIKATA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Statut Sindikata ministrstva za obrambo (SMO) določa načine in pravila organiziranja članov v osnovne organizacije in organe SMO, volilni sistem za volitve v organe SMO, pravice in dolžnosti članov ter dolžnosti funkcionarjev v SMO.
I.    TEMELJNA NAČELA 1.    člen Sindikat ministrstva za obrambo (SMO) je zveza sindikalnih osnovnih organizacij (OO), ki delujejo v obrambnem resorju Republike Slovenije in so oblikovane na teritorialni in organizacijsko–statusni podlagi. Posamezna sindikalna OO je pravna oseba, ki sprejema določila Statuta SMO in na njegovi podlagi sprejete dokumente. SMO je bil ustanovljen na 1. kongresu dne 14. 7. 1994.   2.    člen SMO je demokratična organizacija, ki zastopa skupne družbene, gospodarske, socialne in kulturne interese, ki jih člani uresničujejo v OO. SMO je neodvisna od Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Generalštaba Slovenske vojske, njunih notranje organizacijskih enot, političnih strank in verskih skupnosti. SMO deluje samostojno in neodvisno, na podlagi statuta in programa dela. Sedež SMO  je v Ljubljani, na Dalmatinovi 4. 3.    člen SMO deluje v skladu s programom in tem statutom po načelih solidarnosti in vzajemnosti ter pri tem spoštuje Ustavo Republike Slovenije ter v skladu z njenimi določili sprejete zakone in podzakonske akte, mednarodne konvencije in načela sodobne pravne in socialne države. SMO deluje za večjo materialno, socialno in pravno varnost zaposlenih in upokojenih pripadnikov MO RS, Slovenske vojske, Uprave za zaščito in reševanje, Uprave za civilno obrambo ter drugih zaposlenih v obrabnem resorju, ki so včlanjeni v eno izmed OO SMO. 4.    člen Zaposleni v obrambnem resorju se v OO SMO prostovoljno včlanjujejo z namenom, da bi na organiziran način izražali in uresničevali svoje interese, uveljavljali in varovali svoj socialni in ekonomski položaj ter uveljavljali druge pravice članov SMO.
OO SMO kot pravne osebe svojo notranjo organiziranost in delovanje lahko še podrobneje uredijo s pravili in pravilniki ter jih spreminjajo v skladu z odločitvami izvršnih odborov (IO) OO SMO. Pravila in pravilniki OO ne smejo biti v nasprotju s statutom in pravilniki SMO. V kolikor teh aktov ni, se šteje, da za delovanje OO neposredno veljajo določila Statuta SMO in pravila delovanja.   5.    člen SMO in OO SMO sodelujejo s sindikalnimi organizacijami, ki delujejo znotraj obrambnega resorja. SMO, kot reprezentativni sindikat na področju obrambe, sodeluje s sindikalnimi organizacijami, ki delujejo znotraj javne uprave in javnega sektorja. Posamezna OO SMO ne more sodelovati s sindikalnimi organizacijami iz drugega odstavka tega člena v vprašanjih, s katerimi se ureja delovnopravni položaj članov SMO. OO SMO o teh zadevah lahko samostojno izmenjujejo mnenja in poglede, ne morejo pa sprejemati obvezujočih dogovorov ali drugih odločitev, ki bi predstavljale obveznosti za druge OO SMO ali Konferenco SMO (KSMO) . Sprejemanje tovrstnih obvezujočih dogovorov je v izključni pristojnosti KSMO. Na drugih področjih sindikalnega delovanja, kot so uresničevanje družabno–socialnih in kulturnih ter športno–rekreativnih interesov članov, se OO SMO lahko samostojno odločajo za oblike in obseg sodelovanja s sindikalnimi organizacijami iz drugega odstavka tega člena. Sodelovanje mora biti v skladu s pravili OO in drugimi akti OO ter v mejah finančnih zmožnosti OO. 6.    člen OO SMO medsebojno sodelujejo po načelih solidarnosti in vzajemnosti. Razmerja in odnosi med OO znotraj SMO temeljijo na enakopravnosti pri usklajevanju posameznih in posebnih interesov ter odgovornosti delegiranih članov IO OO SMO. 7.    člen SMO je član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in kot tak sprejema njen program, statut in finančni pravilnik. II.         NALOGE SMO 8.    člen Za uveljavljanje splošnih sindikalnih zahtev in varstvo pravic članov sindikata, ki opravljajo naloge v obrambnem resorju, Konferenca SMO organizira dogovarjanja in vodi pogajanja z delodajalcem za celotno dejavnost v Republiki Sloveniji, kakor tudi druge oblike delovanja, vključno z oblikami sindikalnega pritiska. Konferenca SMO in v SMO združene OO izvajajo predvsem naslednje skupne naloge in si prizadevajo za dosego naslednjih ciljev: -    prizadevanje za čim boljši gmotni in socialni, najmanj pa enakopravni položaj z zaposlenimi v drugih dejavnostih v Sloveniji;
-    organizirano in usklajeno vplivanje na oblikovanje zakonodaje in predpisov, ki urejajo področje delovnih razmerij in statusa zaposlenih na obrambnem področju;
-    spremljanje izvajanja zakonov in predpisov, določil panožne kolektivne pogodbe in pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo;
-    sodelovanje v pogajanjih Pogajalske skupine za javno upravo in Pogajalske skupine za javni sektor z delodajalcem o urejanju delovnih razmerij in vrednotenju dela ter življenjskih in delovnih pogojev;
-    prizadevanje za zagotavljanje varstva pravic in za zaščito svojih članov in zaposlenih ter organiziranje različne oblik sindikalnega boja za dosego  spoštovanja in uveljavitve teh pravic;
-    razvijanje vzajemnosti in solidarnosti med člani SMO in zaposlenimi v obrambnem resorju;
-    strokovno usposabljanje sindikalnih zaupnikov in širitev članstva;
-    skrb za medsebojno obveščanje in seznanjanje članov in javnosti o ukrepih za varovanje in dosego spoštovanja in uveljavitev pravic;
-    uresničevanje drugih ciljev, ki jih določijo člani KSMO. 9.    člen Posamezna OO SMO preko  KSMO  pisno opozarja delodajalca na probleme in težave članov iz naslova delovnega razmerja z območja svojega delovanja ter na druge zadeve, ki so pomembne za člane OO. V zadevah administrativno–tehničnega pomena, glede občasnega koriščenja objektov za izvedbo določene prireditve ali enkratne aktivnosti v organizaciji posamezne OO SMO, se slednje samostojno dogovarjajo s pristojnimi predstavniki delodajalca.
III.        ČLANSTVO
10.    člen – Način včlanjevanja Član katere koli OO SMO lahko postane vsak, ki sprejema določila Statuta SMO in je v času oddaje pristopne izjave:
-    v delovnem ali pogodbenem razmerju z MORS ali SV,
-    začasno izgubil delo v MO RS ali SV in ima status začasno brezposelne  osebe;
-    upokojenec iz dejavnosti MO RS;
-    druge osebe, ki niso zaposlene v obrambnem resorju, zaradi narave in vsebine njihovega dela pa obstaja vzajemni interes za sodelovanje s člani SMO ter sprejemajo temeljna načela Statuta SMO. Osebe, navedene pod drugo, tretjo in četrto alinejo, imajo status pridruženega člana. 11.    člen Zainteresirani se včlani v SMO s podpisom predpisane pristopne izjave, ki jo osebno izroči izbranemu sindikalnemu zaupniku ali funkcionarju OO SMO, katere član želi biti. Novo vpisanemu članu se do pridobitve članske izkaznice ZSSS-SMO izda začasno potrdilo o članstvu. Začasno potrdilo izda OO SMO, v katero se je posameznik včlanil. 12.    člen OO SMO pravilno izpolnjeno pristopno izjavo posreduje pooblaščeni osebi za evidenco članov pri Konferenci SMO. Slednji o odločitvi posameznika pisno obvesti Službo za računovodstvo MO RS, ki prične z odvajanjem določene višine članarine od osebnega dohodka posameznika po dogovorjenem razdelilniku. Novi član prične uveljavljati članske pravice z dnem, ko se mu od plače prvič odvede sindikalna članarina. Gre za uveljavljanje popustov, ki so zagotovljeni na podlagi veljavnih pogodb za člane ZSSS-SMO pri ponudnikih storitev in blaga kot tudi za ugodnosti, ki so jih za svoje člane pridobile posamezne OO SMO ali so predvidene in določene s pravili in pravilniki posamezne OO SMO. V primeru, da član koristi ugodnost, ki zajema daljše časovno obdobje, se bo izstopna izjava člana zadržala najmanj do konca izteka koriščenja ugodnosti podaljšano za najmanj tri mesece od podaje izstopne izjave. Pooblaščena oseba za evidenco članov pri KSMO najkasneje v enem mesecu od prejema izstopne izjave posameznika pisno obvesti Službo za računovodstvo MO RS, ki preneha z odvajanjem članarine od osebnega dohodka posameznika. 13.    člen V izjemnih primerih se nekatere pravice iz članstva ZSSS-SMO (pravna pomoč) lahko uveljavljajo z dnem oddaje pristopne izjave. O teh primerih se mora pridobiti mnenje članov predsedstva SMO. O takšnem primeru se obvesti kontaktno osebo na ZSSS ter poda utemeljitev za uveljavljanje izjeme. Člana se v takšnem primeru seznani, da se mu bo članstvo v primeru podaje izstopne izjave iz SMO podaljšalo najmanj za šest mesecev po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka, v katerem je uveljavljal pravico do pravne pomoči, oziroma od meseca, v katerem je podal izstopno izjavo iz SMO.   14.    člen – Prenehanje članstva Članstvo preneha:
- s podajo izstopne izjave člana,
- s prehodom člana v drugo dejavnost oziroma sporazumno prekinitvijo pogodbe,
- s prenehanjem delovnega razmerja,
- z upokojitvijo in
- z izključitvijo. 15.    člen Vsak član lahko poda izstopno izjavo in izstopi iz članstva SMO. Izstopna izjava na predpisanem obrazcu se poda sindikalnemu zaupniku, ki je člana zastopal, ali funkcionarju OO SMO, katere član je bil. OO SMO pravilno izpolnjeno izstopno izjavo posreduje pooblaščeni osebi za evidenco članov pri Konferenci SMO. Slednji o odločitvi posameznika pisno obvesti Službo za računovodstvo MO RS, ki preneha z odvajanjem članarine od osebnega dohodka. 16.    člen Člana, ki se je odločil za izstop iz SMO, se pozove, da vrne sindikalno izkaznico. Če tega ne stori, se ga opozori na posledice morebitne zlorabe in lažnega predstavljanja za člana SMO pri ponudnikih, ki članom ZSSS-SMO zagotavljajo določene ugodnosti. Prav tako se ga opozori, da nima več pravice do brezplačne pravne pomoči, ki jo sicer lahko uveljavljajo člani ZSSS-SMO v skladu z veljavnimi pravili ZSSS o nudenju brezplačne pravne pomoči.
17.    člen Članstvo preneha tudi zaradi izključitve na podlagi sklepa članov IO OO SMO, katere član je bil, in sicer zaradi:
-    zlonamernih ravnanj in dejanj, katerih cilj je krnitev ugleda in/ali oviranje  dejavnosti SMO, ter ravnanja, ki bi pri članih SMO upravičeno zbujalo nezadovoljstvo in zgražanje;
-    grobih in ponavljajočih se kršitev določil Statuta SMO ali pravil OO SMO,
-    zlorabe informacij v korist drugega sindikata ali delodajalca in na škodo članov ZSSS-SMO,
-    trimesečnega neplačevanja članarine brez utemeljenega razloga,
-    zlorabe položaja v organih SMO in/ali OO SMO,
-    drugih oblik delovanja in ravnanja v nasprotju z interesi SMO. Predlog za prenehanje članstva lahko poda tudi predsedstvo SMO, odločitev sprejme IO OO SMO, katere član je oseba, zoper katero je predlog podan. 18.    člen – Reševanje sporov O vseh sporih odloča na drugi stopnji KSMO. Odločitev je dokončna. 19.    člen – Pravice in obveznosti člana Član uveljavlja pravice, ugodnosti in dolžnosti posamično ali skupaj z drugimi člani: a.    Član ima pravico:
-    izražati svoje interese in sodelovati v OO SMO pri uresničevanju svojih osebnih in skupnih interesov;
-    sodelovati s predlogi, pobudami pri oblikovanju stališč, predlogov in zahtev SMO na vseh ravneh organiziranosti;
-    sodelovati v aktivnostih SMO na vseh ravneh organiziranosti;
-    predlagati izvolitev člana SMO v organe in biti izvoljen v organe;
-    uveljavljati varstvo pravic iz delovnega razmerja;
-    sodelovati v vseh oblikah pritiska SMO na delodajalca in v drugih oblikah sindikalnega delovanja. b.    Član je po plačilu članarine upravičen do:
-    brezplačne pravne pomoči v obliki nasvetov, pojasnil, ugovorov in zastopanja pred predstojnikom, delovnim in socialnim sodiščem, ustavnim sodiščem;
-    brezplačne pomoči in prisotnosti kompetentnega predstavnika SMO na disciplinski obravnavi, ki se vodi zoper njega v skladu z veljavnimi predpisi;
-    solidarnostne pomoči ob nesreči pri delu, naravni nesreči, daljši bolezni in socialni ogroženosti;
-    zastopanja v vzajemnih skladih zavarovanja za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje;
-    možnosti sodelovanja v sindikalni rekreativni, družabni in kulturni dejavnosti;
-    uveljavljanja vseh ostalih ugodnosti, ki jih izposlujeta SMO in ZSSS. Za zastopanje pred delovnim in socialnim sodiščem se članu povrnejo sodni stroški samo v primeru, da je KSMO pred uvedbo sodnega spora potrdila vrnitev stroškov v primeru izgube sodnega spora. c.    Dolžnosti člana so:
-    da se ravna v skladu s Statutom SMO in pravili OO SMO, v katero je včlanjen;
-    da redno plačuje članarino;
-    da se opredeljuje in aktivno sodeluje v oblikah in akcijah sindikalnega delovanja;
-    da propagira delo SMO in ne deluje v nasprotju z načeli delovanja slednjega;
-    da opozori sindikalnega zaupnika oziroma funkcionarje OO SMO na morebitne kršitve statuta in na pomanjkljivosti ter opustitve in druga škodljiva ravnanja iz naklepa ali malomarnosti v delu SMO;
-    da v primeru daljše odsotnosti, kjer delodajalec ne odvaja tekoče mesečne članarine, sam poskrbi za redno plačevanje članarine v višini zadnje plačane članarine.
20.    člen - Pravice in obveznosti pridruženega člana Status pridruženega člana imajo osebe, ki niso zaposlene v obrambnem resorju in sprejemajo temeljna načela Statuta SMO ter izpolnjujejo enega izmed pogojev naštetih za osebe v drugi, tretji in četrti alineji 10. člena tega Statuta. Za pridruženega člana veljajo naslednje omejitve: •    ne more kandidirati za posamezne sindikalne funkcije, tako na ravni OO kot tudi celotnega SMO;
•    pravno pomoč koristi samo v obliki nasvetov ali mnenj oziroma v skladu z določili 7. člena Statuta ZSSS (določila Statuta ZSSS o načinu organiziranja in delovanju članov Svobodnega sindikata). 21.    člen Član SMO, ki meni, da so mu kršene pravice in možnosti enakopravnega koriščenja ugodnosti iz 19. in 20. člena, lahko naslovi pisno pritožbo na KSMO. Člani KSMO o vsebini pritožbe odločajo na rednem posvetu in o svoji odločitvi pisno obvestijo člana.
IV.       ORGANI SINDIKATA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO 22.    člen Organi SMO so:
-    skupščina SMO;
-    konferenca SMO;
-    predsedstvo SMO;
-    nadzorni odbor SMO.  
23.    člen Skupščina SMO Skupščina SMO je najvišji organ SMO in se sklicuje najmanj vsako peto leto. Skupščino SMO skliče predsedstvo SMO. Skupščino sestavljajo vsi izvoljeni sindikalni zaupniki. Skupščina SMO
-    sprejme poročilo o delovanju SMO v petletnem obdobju;
-    sprejme srednjeročne programske usmeritve za delovanje SMO. 24.    člen Šteje se, da je skupščina SMO sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica vseh povabljenih članov skupščine. Po 30 minutah po napovedanem začetku dela pa je sklepčnost podana, če je prisotnih najmanj 20 članov skupščine. Posamezni sklepi in pobude so sprejeti, če zanje glasuje polovica vseh prisotnih članov skupščine. 25.    člen Konferenca SMO KSMO je najvišji organ sindikata med dvema skupščinama in je (v svojem bistvu) najvišje strokovno posvetovalno in usklajevalno telo SMO. KSMO sestavljajo:
-    predsedniki OO SMO in njihovi podpredsedniki ali druge osebe, ki jih IO OO SMO izvolijo za člane KSMO, toda ne več kot dva člana iz vsake OO SMO;
-    tajnica KSMO in drugo administrativno tehnično osebje, ki zagotavlja ažurno in strokovno delovanje KSMO. Na seje KSMO so poleg članov KSMO lahko vabljeni tudi:
-    predsedniki in člani posameznih komisij in delovnih teles KSMO;
-    člani nadzornega odbora KSMO:
-    drugi člani SMO na predlog predsednika ali članov KSMO. Vse funkcionarje KSMO se voli za mandat 5 let, kandidati so lahko ponovno izvoljeni. 26.    člen Volilno pravico imajo člani KSMO, ki so navedeni v prvi alineji drugega odstavka prejšnjega člena. V primeru odsotnosti člana KSMO z volilno pravico lahko OO SMO imenuje nadomestno osebo. O določitvi nadomestne osebe OO SMO pisno obvesti KSMO. Kopija pisnega obvestila se priloži zapisniku posveta ali sestanka.
O udeležbi nadomestne osebe na posvetu ali sestanku se člani KSMO seznanijo na začetku posveta. Zabeležka se vnese v zapisnik posveta. 27.    člen Šteje se, da je posvet KSMO sklepčen, če je na seji prisotna več kot polovica članov Konference ali nadomestne osebe z volilno pravico. Posamezni sklepi in pobude so sprejeti, če zanje glasuje polovica vseh prisotnih članov Konference ali nadomestnih oseb z volilno pravico. 28.    člen KSMO samostojno: -    sprejme pravila delovanja KSMO;
-    voli predsednika KSMO in podpredsednika;
-    imenuje člane predsedstva SMO;
-    imenuje člane pogajalskih skupin;
-    imenuje člane posameznih komisij in delovnih teles;
-    sprejme letni program in finančni načrt KSMO;
-    obravnava pobude OO SMO ter jih usklajuje;
-    odloča o posameznih skupnih in usklajenih aktivnostih za urejanje ekonomskega in socialnega položaja članov SMO;
-    zagotavlja obveščenost članstva o svojih sklepih in aktivnostih;
-    se vključuje v aktivnosti ZSSS in v pogajanja z delodajalci;
-    sprejema vsebino pogodb o pogojih zagotavljanja sindikalnega dela z delodajalcem;
-    oblikuje druga stališča, ugotovitve in zahteve s področja svojih temeljnih pristojnosti ter
-    sprejema druge sklepe in odločitve, pomembne za uresničevanje temeljnih ciljev delovanja SMO. 29.    člen Predsedstvo SMO Predsedstvo SMO je izvršilno–operativni organ SMO. Predsedstvo SMO sestavlja 5 članov:
-    predsednik KSMO, ki je v tej funkciji tudi predsednik SMO;
-    podpredsednik SMO;
-    generalni sekretar SMO;  
-    sekretarja SMO. Predsedstvo lahko imenuje tudi pooblaščence  za opravljanje strokovnih nalog.
30.    člen Naloge in pristojnosti predsedstva SMO so:
-    usklajuje delovanje SMO z aktivnostmi ZSSS;
-    usklajuje delovanje v SMO združenih OO pri izvajanju skupnih nalog;
-    odloča o preliminarnih dogovorih in oblikovanju sporazumov o sodelovanju z drugimi sindikati v okviru MO RS oziroma obrambnega resorja;
-    KSMO predlaga sprejem pravilnikov in drugih aktov SMO, če s tem statutom ni drugače določeno;
-    sprejema sklepe in oblikuje stališča in predloge k zakonom in podzakonskim predpisom s področja obrambnega resorja;
-    daje pobude ZSSS za sprožitev postopkov pred ustavnim sodiščem;
-    oblikuje usmeritve za delovanje predstavnikov SMO v pogajalskih skupinah za javno upravo in javni sektor;
-    spremlja izvajanje sklenjenih pogodb ter poroča KSMO;
-    sklicuje seje KSMO in vodi finančne zadeve v skladu s pravili o finančno-materialnem poslovanju; 31.    člen Posle in koordinacijo aktivnosti v zvezi z vodenjem materialno finančnega poslovanja opravlja generalni sekretar. Za strokovno izvajanje nalog s področja finančnega poslovanja SMO in nudenja strokovne administrativno¬–tehnične podpore se sklene pogodba z zunanjim strokovnim izvajalcem. Zunanjega strokovnega izvajalca na predlog predsednika SMO potrdi KSMO. 32.    člen Nadzorni odbor Nadzorni odbor šteje tri člane in opravlja naslednje naloge:
-    nadzira izvajanje predpisov SMO s področja ravnanja s financami SMO;
-    opozarja na ugotovljena odstopanja od sprejetih pravil in določi roke za odpravo pomanjkljivosti;
-    izvaja notranje revizije finančno–materialnega poslovanja KSMO kot pravne osebe in predlaga ukrepe za odpravo pomanjkljivosti;
-    sodeluje z zunanjimi organi finančne kontrole in pristojnimi organi ZSSS;
-    kontrolira letne obračune KSMO;
-    o svojih ugotovitvah enkrat letno poroča predsedstvu SMO in KSMO. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani KSMO ali predsedstva SMO ali namestniki funkcionarjev in/ali članov IO OO USO v teh organih. Nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. 33.    člen – Ostali organi KSMO a.    Statutarna komisija SMO
Konferenca SMO na predlog predsednika SMO imenuje člane statutarne komisije. Naloga komisije je, da skrbi za pravočasno pripravo statuta in ostalih aktov s katerimi se podrobneje opredeli delovanje organov SMO. Komisija tudi nudi pomoč IO OO SMO pri izdelavi njihovih dokumentov. b.    Volilna komisija SMO
Konferenca SMO na predlog predsednika SMO imenuje  člane volilne komisije. Naloga komisije je, da skrbi za pravilno izvajanje volitev v organe SMO in nudi pomoč na volitvah v organe OO SMO. Komisija v sodelovanju s Statutarno komisijo izdela Pravila za izvedbo volitev funkcionarjev in predsednikov komisij SMO. Pravila na predlog predsednika SMO sprejme Konferenca SMO. c.    Komisija za solidarnostno pomoč
Konferenca SMO na predlog predsednika SMO imenuje najmanj pet članov Komisije za solidarnostno pomoč. Naloga komisije je, da skrbi za pravično in pravočasno obravnavanje vlog za dodelitev solidarnostne pomoči iz sredstev SMO. Komisija v sodelovanju s Statutarno komisijo predlaga vsebino Pravilnika za dodeljevanje solidarnostne pomoči in druge akte, s katerimi se podrobneje določijo merila za dodelitev te pomoči. Pravila ter druge akte na predlog predsednika SMO sprejme Konferenca SMO. Po potrebi lahko predsednik SMO KSMO predlaga ustanovitev tudi drugih komisij za področja dela SMO. Ob predlogu za imenovanje članov se določi tudi naloge komisije.
V.        OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA SMO
34.    člen – Oblike organiziranosti Sindikalne osnovne organizacije (OO), ki delujejo kot član zveze v okviru SMO, so oblikovane na teritorialni in/ali organizacijsko–statusni podlagi. Vsaka OO SMO je pravna oseba in kot član SMO sprejema statut in pravila SMO. Ima svoj TRR in žig organizacije. OO SMO svoje delovanje lahko  smiselno uredi in izvaja v skladu z določili Statuta SMO (poglavje o organiziranosti in organih). Lahko pa sprejme podrobnejše akte, s katerimi določi svoja pravila delovanja, in podrobneje predpiše pogoje in pravice za člane OO SMO - pravilniki za posamezna področja.
35.    člen – Izvršni odbor OO SMO OO SMO za lažje delovanje izvoli izvršni odbor (IO) in nadzorni odbor. IO OO SMO, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in sindikalni zaupniki, skozi svoje delovanje:
-    obravnava predloge aktov, ki se sprejemajo na ravni MORS v zvezi s pravicami, obveznostmi, odgovornostjo iz delovnega razmerja, in daje mnenja ali soglasja;
-    spremlja in nadzira izvajanje zakonov, KPJS in tarifne pogodbe;
-    obravnava pritožbe in sklepe o uveljavljanju pravic članov iz delovnega razmerja;
-    predlaga ukrepe za varno delo in humanizacijo delovnega okolja;
-    organizira kulturne, športne in družabne aktivnosti, ki so v interesu članstva;
-    sprejema odločitve o oblikah pritiska, ko niso bile upoštevane zahteve sindikata ter z glasovanjem odloča o sodelovanju v oblikah pritiska v skladu z ZOBR in sindikalnimi pravili;
-    sprejema poročila sindikalnih zaupnikov in posameznih komisij ter sprejema smernice za njihovo delo;
-    voli svoje predstavnike v izvršilne organe SMO in predlaga kandidate za člane KSMO;
-    aktivno skrbi za sklepanje pogodb o raznih popustih za člane SMO;
-    redno seznanja članstvo o svojih aktivnostih. 36.    člen – Sindikalni zaupniki Sindikalni zaupniki (SZ) so temeljni nosilci sindikalnih aktivnosti v OO SMO in  opravljajo naslednje naloge:
-    zastopajo, predstavljajo in varujejo interese članstva;
-    sodelujejo na sestankih IO OO SMO;
-    informirajo člane o sklepih IO OO SMO, predsedstva in KSMO;
-    sodeluje v postopkih uveljavljanja pravic, obveznosti in odgovornosti članov sindikata iz delovnih razmerij in v postopkih varstva njihovih pravic;
-    sodeluje v delu organov, ko gre za uresničevanje specifičnih interesov članov;
-    spremljajo uresničevanje določil zakonov in drugih predpisov, ki vplivajo na delovnopravni status članov sindikata in drugih zaposlenih;
-    vodijo in sodelujejo v aktivnosti v zvezi s pripravo in organiziranjem načrtovanih zakonitih oblik pritiska na delodajalca za uveljavljanje pravic zaposlenih;
-    sodelujejo v aktivnostih organov OO SMO, predsedstva in KSMO
-    opravljajo druge naloge, ki jih sprejme predsedstvo in/ali KSMO. 37.    člen Sindikalnega zaupnika volijo člani OO SMO izmed članov v delovni sredini. Posameznik, ki je izvoljen za sindikalnega zaupnika, se predlaga za člana IO OO SMO. Po potrditvi OO obvesti KSMO. KSMO o potrditvi člana za sindikalnega zaupnika obvesti delodajalca. 38.    člen Organi SMO varujejo delovno in osebnostno nedotakljivost sindikalnega zaupnika skladno z zakoni, KPJS in pogodbo o pogojih dela SMO:
-    med opravljanjem sindikalne funkcije in drugih sindikalnih nalog;
-    z brezplačno pravno, denarno in drugo pomočjo, v sporih z delodajalcem, ki nastanejo zaradi opravljanja sindikalnih nalog.
VI.    VOLITVE V SMO 39.    člen Priprava in potek volitev se podrobneje predpiše v pravilih, ki se jih pripravi v skladu z določili 2. točke 30. člena tega Statuta. Pri kandidacijskih in volilnih postopkih na ravni SMO se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
-    polnopravno članstvo v SMO;
-    ugled in zaupanje med člani SMO;
-    strokovnost in usposobljenost kandidata za prevzem predlagane funkcije;
-    dosedanje vključevanje v aktivnosti in uveljavljanje interesov SMO in OO SMO ter njihovih članov;
-    sprejemanje programa SMO in ZSSS ter izoblikovan pogled na načine njihovega uveljavljanja;
-    sposobnost zaznavanja in definiranja realnih problemov, organiziranja in vodenja demokratične razprave in pripravljenost za sprejemanje argumentiranih predlogov in stališč članov SMO in članov ZSSS kot tudi drugih sindikatov, ki delujejo v okviru javne uprave in javnega sektorja;
-    predlog programske usmeritve za mandatno obdobje. Postopki kandidiranja in volitev ter kandidacijski kriteriji se določijo v pravilih, ki jih pripravi Volilna komisija SMO in jih na predlog predsednika SMO sprejme KSMO. VII.    OBVEŠČANJE 40.    člen SMO in OO SMO delujejo javno in o svojem delu obveščajo člane preko intraneta MO RS, spletnih strani SMO in drugih neposrednih oblik obveščanja članov. Odločitev o obliki ter vsebini intranetnih in internetnih strani sprejme predsedstvo SMO. VIII.    FINANCIRANJE 41.    člen Financiranje in namenska poraba sredstev sta urejena s pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju.
Letno finančno poročilo in letno poslovno poročilo ter finančni načrt za prihodnje leto izdela generalni sekretar. Predlog načrta dela se korespondenčno po e-pošti uskladi med člani KSMO. Končni predlog se sprejme na rednem posvetu KSMO. 42.    člen SMO financira svojo dejavnost po načelu samofinanciranja s članarino in drugimi prihodki. Sredstva članarine so skupna sredstva in niso družbena sredstva. Zbrana sredstva iz naslova članarine se lahko porabijo le za financiranje dejavnosti SMO. Članarina se plačuje v višini 0,75% od neto plače zaposlenega, nadomestil ali drugih prejemkov članov. Služba za računovodstvo MORS odvaja del članarine iz prejšnjega odstavka na:
-    TRR OO SMO, katere član je posameznik;
-    TRR SMO;
-    TRR ZSSS. Višino članarine in njeno razdelitev za odvajanje na posamezne TRR s sklepom določi Konferenca SMO. 43.    člen Pridruženi člani s statusom upokojenca in začasno brezposelne osebe plačujejo svojo članarino neposredno na račun OO SMO, člani katere so. Višino članarine za pridružene člane iz zgornjega odstavka določi KSMO. Upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, so oproščeni obveznega plačila članarine. Članarino lahko plačajo, če sami tako želijo. Za pridružene člane iz četrte alineje 10. člena tega statuta veljajo določila drugega odstavka prejšnjega člena. Pridruženi član se je dolžan v računovodstvu svojega delodajalca dogovoriti za potrebne administrativno–tehnične rešitve za zagotovitev odvajanja določene višine od njegovega osebnega dohodka v skladu z določili tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena. 44.    člen Vračilo preplačane članarine je dopustno v primeru, ko je bila le ta dokazano odvedena od osebnega dohodka zaradi napake na strani OO ali SMO oziroma zaradi napake na strani pristojne službe delodajalca. 45.    člen SMO lahko za uresničevanje svojih nalog ustanovi namenske sklade. Sklep o ustanovitvi namenskih skladov vsebuje naziv, namen, vire sredstev, merila za uporabo ter organ upravljanja s skladom.
IX.    NAGRADE IN PRIZNANJA 46.    člen Zaslužnemu članu sindikata se lahko na podlagi sklepa Konference SMO podeli nagrada ali priznanje. O vsebini in višini nagrade se sprejme sklep na redni seji KSMO. X.    STATUSNE DOLOČBE 47.    člen SMO je reprezentativni sindikat in pravna oseba. Pravne osebe so tudi OO SMO. Vse pravne osebe, ki delujejo v okviru SMO, imajo svoj žig in TRR. Žig je okrogle oblike, premera 32 mm in z naslednjo vsebino:
-    na obodu: Sindikat ministrstva za obrambo Slovenije;
-    v sredini: naziv organa ali organizacije;
-    zaporedna številka žiga. Predsedstvo SMO in OO SMO, ki imajo več žigov, izdelajo listo oseb, ki hranijo posamezni žig, ali na drugačen način nedvoumno določijo, kdo lahko uporablja žig z določeno številko.
XI.    PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48.    člen Na dan sprejetja tega Statuta v okviru SMO delujejo naslednje osnovne organizacije: 1. SPBR MORiS, DP, GP, GŠ SV, JPP, LP, SPP, USO, VŠP, ZŠP. O sprejemu nove organizacije ali ukinitvi obstoječe OO v SMO odloča KSMO. 49.    člen S sprejemom tega statuta preneha veljati statut SMO iz leta 2006. Predlog statuta je bil sprejet na seji KSMO dne 20. 3. 2010 v Radovljici.
Darko Milenkovič Predsednik SMO

STATUT   SINDIKATA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Statut Sindikata ministrstva za obrambo (SMO) določa načine in pravila organiziranja članov v osnovne organizacije in organe SMO, volilni sistem za volitve v organe SMO, pravice in dolžnosti članov ter dolžnosti funkcionarjev v SMO.


I.    TEMELJNA NAČELA
1.    člen Sindikat ministrstva za obrambo (SMO) je zveza sindikalnih osnovnih organizacij (OO), ki delujejo v obrambnem resorju Republike Slovenije in so oblikovane na teritorialni in organizacijsko–statusni podlagi. Posamezna sindikalna OO je pravna oseba, ki sprejema določila Statuta SMO in na njegovi podlagi sprejete dokumente. SMO je bil ustanovljen na 1. kongresu dne 14. 7. 1994.   2.    člen SMO je demokratična organizacija, ki zastopa skupne družbene, gospodarske, socialne in kulturne interese, ki jih člani uresničujejo v OO. SMO je neodvisna od Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Generalštaba Slovenske vojske, njunih notranjeorganizacijskih enot, političnih strank in verskih skupnosti. SMO deluje samostojno in neodvisno, na podlagi statuta in programa dela. Sedež SMO  je v Ljubljani, na Dalmatinovi 4. 3.    člen SMO deluje v skladu s programom in tem statutom po načelih solidarnosti in vzajemnosti ter pri tem spoštuje Ustavo Republike Slovenije ter v skladu z njenimi določili sprejete zakone in podzakonske akte, mednarodne konvencije in načela sodobne pravne in socialne države. SMO deluje za večjo materialno, socialno in pravno varnost zaposlenih in upokojenih pripadnikov MO RS, Slovenske vojske, Uprave za zaščito in reševanje, Uprave za civilno obrambo ter drugih zaposlenih v obrabnem resorju, ki so včlanjeni v enega izmed OO SMO.
4.    člen Zaposleni v obrambnem resorju se v OO SMO prostovoljno včlanjujejo z namenom, da bi na organiziran način izražali in uresničevali svoje interese, uveljavljali in varovali svoj socialni in ekonomski položaj ter uveljavljali druge pravice članov SMO. OO SMO kot pravne osebe svojo notranjo organiziranost in delovanje lahko še podrobneje uredijo s pravili in pravilniki ter jih spreminjajo v skladu z odločitvami izvršnih odborov (IO) OO SMO. Pravila in pravilniki OO ne smejo biti v nasprotju s statutom in pravilniki SMO. V kolikor teh aktov ni se šteje, da za delovanje OO neposredno veljajo določila Statuta SMO in njena pravila delovanja.   5.    člen SMO in OO SMO sodelujejo s sindikalnimi organizacijami, ki delujejo znotraj obrambnega resorja. SMO, kot reprezentativni sindikat na področju obrambe, sodeluje s sindikalnimi organizacijami, ki delujejo znotraj javne uprave in javnega sektorja. Posamezna OO SMO ne more sodelovati s sindikalnimi organizacijami iz drugega odstavka tega člena v vprašanjih, s katerimi se ureja delovnopravni položaj članov SMO. OO SMO o teh zadevah lahko samostojno izmenjujejo mnenja in poglede, ne morejo pa sprejemati obvezujočih dogovorov ali drugih odločitev, ki bi predstavljale obveznosti za druge OO SMO ali Konferenco SMO. Sprejemanje tovrstnih obvezujočih dogovorov je v izključni pristojnosti Konference SMO. Na drugih področjih sindikalnega delovanja, kot so uresničevanje družabno – socialnih in kulturnih ter športno–rekreativnih interesov članov, se OO SMO lahko samostojno odločajo za oblike in obseg sodelovanja s sindikalnimi organizacijami iz drugega odstavka tega člena. Sodelovanje mora biti v skladu s pravili OO in drugimi akti OO ter v mejah finančnih zmožnosti OO. 6.    člen OO SMO medsebojno sodelujejo po načelih solidarnosti in vzajemnosti. Razmerja in odnosi med OO znotraj SMO temeljijo na enakopravnosti pri usklajevanju posameznih in posebnih interesov ter odgovornosti delegiranih članov IO OO SMO. 7.    člen SMO je član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in kot tak sprejema njen program, statut in finančni pravilnik ZSSS.


II.         NALOGE SMO
8.    člen Za uveljavljanje splošnih sindikalnih zahtev in varstvo pravic članov sindikata, ki opravljajo naloge v obrambnem resorju, Konferenca SMO organizira dogovarjanja in vodi pogajanja z delodajalcem za celotno dejavnost v Republiki Sloveniji, kakor tudi druge oblike delovanja, vključno z oblikami sindikalnega pritiska. Konferenca SMO in v SMO združene OO izvajajo predvsem naslednje skupne naloge in si prizadevajo za dosego naslednjih ciljev: -    prizadevanje za čim boljši gmotni in socialni, najmanj pa enakopravni položaj z zaposlenimi v drugih dejavnostih v Sloveniji;
-    organizirano in usklajeno vplivanje na oblikovanje zakonodaje in predpisov, ki urejajo področje delovnih razmerij in statusa zaposlenih na obrambnem področju;
-    spremljanje izvajanja zakonov in predpisov, določil panožne kolektivne pogodbe in pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo;
-    sodelovanje v pogajanjih Pogajalske skupine za javno upravo in Pogajalske skupine za javni sektor z delodajalcem o urejanju delovnih razmerij in vrednotenju dela ter življenjskih in delovnih pogojev;
-    prizadevanje za zagotavljanje varstva pravic in za zaščito svojih članov in zaposlenih ter organiziranje različne oblik sindikalnega boja za dosego  spoštovanja in uveljavitve teh pravic;
-    razvijanje vzajemnosti in solidarnost med člani SMO in zaposlenimi v obrambnem resorju;
-    strokovno usposabljanje sindikalnih zaupnikov in širitev članstva;
-    skrb za medsebojno obveščanje in seznanjanje članov in javnosti o ukrepih za varovanje in dosego spoštovanja in uveljavitev pravic.;
-    uresničevanje drugih ciljev, ki jih določijo člani Konference SMO. 9.    člen Posamezna OO SMO preko  Konference SMO  pisno opozarja delodajalca na probleme in težave članov iz naslova delovnega razmerja z območja svojega delovanja ter na druge zadeve, ki so pomembne za člane OO. V zadevah administrativno–tehničnega pomena, glede občasnega koriščenja objektov za izvedbo določene prireditve ali enkratne aktivnosti v organizaciji posamezne OO SMO, se slednje samostojno dogovarjajo s pristojnimi predstavniki delodajalca.

III.        ČLANSTVO
10.    člen – Način včlanjevanja Član katere koli OO SMO lahko postane vsak, ki sprejema določila Statuta SMO in je v času oddaje pristopne izjave:
-    v delovnem ali pogodbenem razmerju z MORS ali SV,
-    je začasno izgubil delo v MORS ali SV in ima status začasno brezposelne  osebe;
-    upokojenec iz dejavnosti MORS;
-    druge osebe, ki niso zaposlene v obrambnem resorju, zaradi narave in vsebine njihovega dela pa obstaja vzajemni interes za sodelovanje s člani SMO ter sprejemajo temeljna načela Statuta SMO. Osebe, navedene pod drugo, tretjo in četrto alinejo, imajo status pridruženega člana. 11.    člen Zainteresirani se včlani v SMO s podpisom predpisane pristopne izjave, ki jo osebno izroči izbranemu sindikalnemu zaupniku ali funkcionarju OO SMO, katere član želi biti. Novo vpisanemu članu se do pridobitve članske izkaznice ZSSS-SMO izda začasno potrdilo o članstvu. Začasno potrdilo izda OO SMO, v katero se je posameznik včlanil. 12.    člen OO SMO pravilno izpolnjeno pristopno izjavo posreduje pooblaščeni osebi za evidenco članov pri Konferenci SMO. Slednji o odločitvi posameznika pisno obvesti Službo za računovodstvo MORS, ki prične z odvajanjem določene višine članarine od osebnega dohodka posameznika po dogovorjenem razdelilniku. Članske pravice novi član prične uveljavljati z dnem, ko se mu od plače prvič odvede sindikalna članarina. Gre za uveljavljanje popustov, ki so zagotovljeni na podlagi veljavnih pogodb za člane ZSSS-SMO pri ponudnikih storitev in blaga kot tudi za ugodnosti, ki so jih za svoje člane pridobile posamezne OO SMO ali so predvidene in določene s pravili in pravilniki posamezne OO SMO. V primeru, da član koristi ugodnost, ki zajema daljše časovno obdobje, se bo izstopna izjava člana zadržala najmanj do konca izteka koriščenja ugodnosti plus najmanj tri mesece od podaje izstopne izjave. Pooblaščena oseba za evidenco članov pri KSMO najkasneje v enem mesecu od prejema izstopne izjave posameznika pisno obvesti Službo za računovodstvo MORS, ki preneha z odvajanjem članarine od osebnega dohodka posameznika. 13.    člen V izjemnih primerih se nekatere pravice iz članstva ZSSS-SMO (pravna pomoč) lahko uveljavljajo z dnem oddaje pristopne izjave. O teh primerih se mora pridobiti mnenje članov predsedstva SMO. O takšnem primeru se obvesti kontaktno osebo na ZSSS ter poda utemeljitev za uveljavljanje izjeme. Člana se v takšnem primeru seznani, da se mu bo članstvo v primeru podaje izstopne izjave iz SMO podaljšalo najmanj za šest mesecev po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka, v katerem je uveljavljal pravico do pravne pomoči, oziroma od meseca, v katerem je podal izstopno izjavo iz SMO. 14.    člen – Prenehanje članstva Članstvo preneha:
- s podajo izstopne izjave člana,
- s prehodom člana v drugo dejavnost oziroma sporazumno prekinitvijo pogodbe,
- s prenehanjem delovnega razmerja,
- z upokojitvijo in
- z izključitvijo. 15.    člen Vsak član lahko poda izstopno izjavo in izstopi iz članstva SMO. Izstopna izjava na predpisanem obrazcu se poda sindikalnemu zaupniku, ki je člana zastopal, ali funkcionarju OO SMO, katere član je bil. OO SMO pravilno izpolnjeno izstopno izjavo posreduje pooblaščeni osebi za evidenco članov pri Konferenci SMO. Slednji o odločitvi posameznika pisno obvesti Službo za računovodstvo MORS, ki preneha z odvajanjem članarine od osebnega dohodka. 16.    člen Člana, ki se je odločil za izstop iz SMO, se pozove, da vrne sindikalno izkaznico. Če tega ne stori, se ga opozori na posledice morebitne zlorabe in lažnega predstavljanja za člana SMO pri ponudnikih, ki članom ZSSS-SMO zagotavljajo določene ugodnosti. Prav tako se ga opozori, da nima več pravice do brezplačne pravne pomoči, ki jo sicer lahko uveljavljajo člani ZSSS-SMO v skladu z veljavnimi pravili ZSSS o nudenju brezplačne pravne pomoči.
17.    člen Članstvo preneha tudi zaradi izključitve na podlagi sklepa članov IO OO SMO, katere član je bil, in sicer zaradi:
-    zlonamernih ravnanj in dejanj, katerih cilj je krnitev ugleda in/ali oviranje  dejavnosti SMO, ter ravnanja, ki bi pri članih SMO upravičeno zbujalo nezadovoljstvo in zgražanje;
-    grobih in ponavljajočih se kršitev določil Statuta SMO ali pravil OO SMO,
-    zlorabe informacij v korist drugega sindikata ali delodajalca in na škodo članov ZSSS-SMO,
-    trimesečnega neplačevanja članarine brez utemeljenega razloga,
-    zlorabe položaja v organih SMO in/ali OO SMO,
-    drugih oblik delovanja in ravnanja v nasprotju z interesi SMO. Predlog za prenehanje članstva lahko poda tudi predsedstvo SMO, odločitev sprejme IO OO SMO, katere član je oseba, zoper katero je predlog podan. 18.    člen – Reševanje sporov O vseh sporih odloča na drugi stopnji KSMO. Odločitev je dokončna. 19.    člen – Pravice in obveznosti člana Član uveljavlja pravice, ugodnosti in dolžnosti posamično ali skupaj z drugimi člani: 1.    Član ima pravico:
-    izražati svoje interese in sodelovati v OO SMO pri uresničevanju svojih osebnih in skupnih interesov;
-    sodelovati s predlogi, pobudami pri oblikovanju stališč, predlogov in zahtev SMO na vseh ravneh organiziranosti;
-    sodelovati v aktivnostih SMO na vseh ravneh organiziranosti;
-    predlagati izvolitev člana SMO v organe in biti izvoljen v organe;
-    uveljavljati varstvo pravic iz delovnega razmerja;
-    sodelovati v vseh oblikah pritiska SMO na delodajalca in v drugih oblikah sindikalnega delovanja. 2.    Član je po plačilu članarine upravičen do:
-    brezplačne pravne pomoči v obliki nasvetov, pojasnil, ugovorov in zastopanja pred predstojnikom, delovnim in socialnim sodiščem, ustavnim sodiščem;
-    brezplačne pomoči in prisotnosti kompetentnega predstavnika SMO na disciplinski obravnavi, ki se vodi zoper njega v skladu z veljavnimi predpisi;
-    solidarnostne pomoči ob nesreči pri delu, naravni nesreči, daljši bolezni in socialni ogroženosti;
-    zastopanja v vzajemnih skladih zavarovanja za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje;
-    možnosti sodelovanja v sindikalni rekreativni, družabni in kulturni dejavnosti;
-    uveljavljanja vseh ostalih ugodnosti, ki jih izposlujeta SMO in ZSSS. Za zastopanje pred delovnim in socialnim sodiščem se članu povrnejo sodni stroški samo v primeru, da je KSMO pred uvedbo sodnega spora potrdila vrnitev stroškov v primeru izgube sodnega spora. 3.    Dolžnosti člana so:
-    da se ravna v skladu s Statutom SMO in pravili OO SMO, v katero je včlanjen;
-    da redno plačuje članarino;
-    da se opredeljuje in aktivno sodeluje v oblikah in akcijah sindikalnega delovanja;
-    da propagira delo SMO in ne deluje v nasprotju z načeli delovanja slednjega;
-    da opozori sindikalnega zaupnika oziroma funkcionarje OO SMO na morebitne kršitve statuta in na pomanjkljivosti ter opustitve in druga škodljiva ravnanja iz naklepa ali malomarnosti v delu SMO;
-    da v primeru daljše odsotnosti, kjer delodajalec ne odvaja tekoče mesečne članarine, sam poskrbi za redno plačevanje članarine v višini zadnje plačane članarine.
20.    člen - Pravice in obveznosti pridruženega člana Status pridruženega člana imajo osebe, ki niso zaposlene v obrambnem resorju in sprejemajo temeljna načela Statuta SMO ter izpolnjujejo enega izmed pogojev naštetih za osebe v drugi, tretji in četrti alineji 10. člena tega Statuta. Za pridruženega člana veljajo naslednje omejitve: ·    ne more kandidirati za posamezne sindikalne funkcije, tako na ravni OO kot tudi celotnega SMO;
·    pravno pomoč koristi samo v obliki nasvetov ali mnenj oziroma v skladu z določili 7. člena Statuta ZSSS (določila Statuta ZSSS o načinu organiziranja in delovanju članov Svobodnega sindikata). 21.    člen Član SMO, ki meni, da so mu kršene pravice in možnosti enakopravnega koriščenja ugodnosti iz 19. in 20. člena, lahko naslovi pisno pritožbo na KSMO. Člani KSMO o vsebini pritožbe odločajo na rednem posvetu in o svoji odločitvi pisno obvestijo člana.
IV.       ORGANI SINDIKATA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO 22.    člen Organi SMO so:
-    skupščina SMO;
-    konferenca SMO;
-    predsedstvo SMO;
-    nadzorni odbor SMO.   23.    člen Skupščina SMO Skupščina SMO je najvišji organ SMO in se sklicuje najmanj vsako peto leto. Skupščino SMO skliče predsedstvo SMO.
Skupščino sestavljajo vsi izvoljeni sindikalni zaupniki. Skupščina SMO
-    sprejme poročilo o delovanju SMO v petletnem obdobju;
-    sprejme srednjeročne programske usmeritve za delovanje SMO. 24.    člen Šteje se, da je skupščina SMO sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica vseh povabljenih članov skupščine. Po 30 minutah po napovedanem začetku dela pa je sklepčnost podana, če je prisotnih najmanj 20 članov skupščine. Posamezni sklepi in pobude so sprejete, če zanje glasuje polovica vseh prisotnih članov skupščine. 25.    člen Konferenca SMO KSMO je najvišji organ sindikata med dvema skupščinama in je (v svojem bistvu) najvišje strokovno posvetovalno in usklajevalno telo SMO. KSMO sestavljajo:
-    predsedniki OO SMO in njihovi podpredsedniki ali druge osebe, ki jih IO OO SMO izvolijo za člane KSMO, toda ne več kot dva člana iz vsake OO SMO;
-    tajnica KSMO in drugo administrativno tehnično osebje, ki zagotavlja ažurno in strokovno delovanje KSMO. Na seje KSMO so poleg članov KSMO lahko vabljeni tudi:
-    predsedniki in člani posameznih komisij in delovnih teles KSMO;
-    člani nadzornega odbora KSMO:
-    drugi člani SMO na predlog predsednika ali članov KSMO. Vse funkcionarje KSMO se voli za mandat 5 let, kandidati so lahko ponovno izvoljeni. 26.    člen Volilno pravico imajo člani KSMO, ki so navedeni v prvi alineji drugega odstavka prejšnjega člena. V primeru odsotnosti člana KSMO z volilno pravico lahko OO SMO imenuje nadomestno osebo. O določitvi nadomestne osebe OO SMO pisno obvesti KSMO. Kopija pisnega obvestila se priloži zapisniku posveta ali sestanka.
O udeležbi nadomestne osebe na posvetu ali sestanku se člani Konference SMO seznanijo na začetku posveta. Zabeležka se vnese v zapisnik posveta. 27.    člen Šteje se, da je posvet KSMO sklepčen, če je na seji prisotna več kot polovica članov Konference ali nadomestne osebe z volilno pravico. Posamezni sklepi in pobude so sprejeti, če zanj glasuje polovica vseh prisotnih članov Konference ali nadomestnih oseb z volilno pravico. 28.    člen KSMO samostojno: -    sprejme pravila delovanja KSMO;
-    voli predsednika KSMO in podpredsednika;
-    imenuje člane predsedstva SMO;
-    imenuje člane pogajalskih skupin;
-    imenuje člane posameznih komisij in delovnih teles;
-    sprejme letni program in finančni načrt KSMO;
-    obravnava pobude OO SMO ter jih usklajuje;
-    odloča o posameznih skupnih in usklajenih aktivnostih za urejanje ekonomskega in socialnega položaja članov SMO;
-    zagotavlja obveščenost članstva o svojih sklepih in aktivnostih;
-    se vključuje v aktivnosti ZSSS in v pogajanja z delodajalci;
-    sprejema vsebino pogodb o pogojih zagotavljanja sindikalnega dela z delodajalcem;
-    oblikuje druga stališča, ugotovitve in zahteve s področja svojih temeljnih pristojnosti ter
-    sprejema druge sklepe in odločitve, pomembne za uresničevanje temeljnih ciljev delovanja SMO. 29.    člen Predsedstvo SMO Predsedstvo SMO je izvršilno–operativni organ SMO. Predsedstvo SMO sestavlja 5 članov:
-    predsednik KSMO, ki je v tej funkciji tudi predsednik SMO;
-    podpredsednik SMO;
-    generalni sekretar SMO;  
-    sekretarja SMO. Predsedstvo lahko imenuje tudi pooblaščence  za opravljanje strokovnih nalog.
30.    člen Naloge in pristojnosti predsedstva SMO so:
-    usklajuje delovanje SMO z aktivnostmi ZSSS;
-    usklajuje delovanje v SMO združenih OO pri izvajanju skupnih nalog;
-    odloča o preliminarnih dogovorih in oblikovanju sporazumov o sodelovanju z drugimi sindikati v okviru MO RS oziroma obrambnega resorja;
-    KSMO predlaga sprejem pravilnikov in drugih aktov SMO, če s tem statutom ni drugače določeno;
-    sprejema sklepe in oblikuje stališča in predloge k zakonom in podzakonskim predpisom s področja obrambnega resorja;
-    daje pobude ZSSS za sprožitev postopkov pred ustavnim sodiščem;
-    oblikuje usmeritve za delovanje predstavnikov SMO v pogajalskih skupinah za javno upravo in javni sektor;
-    spremlja izvajanje sklenjenih pogodb ter poroča KSMO;
-    sklicuje seje KSMO in vodi finančne zadeve v skladu s pravili o finančno-materialnem poslovanju; 31.    člen Posle in koordinacijo aktivnosti v zvezi z vodenjem materialno finančnega poslovanja opravlja generalni sekretar. Za strokovno izvajanje nalog s področja finančnega poslovanja SMO in nudenja strokovne administrativno­–tehnične podpore se sklene pogodba z zunanjim strokovnim izvajalcem. Zunanjega strokovnega izvajalca na predlog predsednika SMO potrdi KSMO. 32.    člen Nadzorni odbor Nadzorni odbor šteje tri člane in opravlja naslednje naloge:
-    nadzira izvajanje predpisov SMO s področja ravnanja s financami SMO;
-    opozarja na ugotovljena odstopanja od sprejetih pravil in določi roke za odpravo pomanjkljivosti;
-    izvaja notranje revizije finančno–materialnega poslovanja KSMO kot pravne osebe in predlaga ukrepe za odpravo pomanjkljivosti;
-    sodeluje z zunanjimi organi finančne kontrole in pristojnimi organi ZSSS;
-    kontrolira letne obračune KSMO;
-    o svojih ugotovitvah enkrat letno poroča predsedstvu SMO in KSMO. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani KSMO ali predsedstva SMO ali namestniki funkcionarjev in/ali članov IO OO USO v teh organih. Nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. 33.    člen – Ostali organi KSMO 1.    Statutarna komisija SMO
Konferenca SMO na predlog predsednika SMO imenuje člane statutarne komisije. Naloga komisije je, da skrbi za pravočasno pripravo statuta in ostalih aktov s katerimi se podrobneje opredeli delovanje organov SMO. Komisija tudi nudi pomoč IO OO SMO pri izdelavi njihovih dokumentov. 2.    Volilna komisija SMO
Konferenca SMO na predlog predsednika SMO imenuje  člane volilne komisije. Naloga komisije je, da skrbi za pravilno izvajanje volitev v organe SMO in nudi pomoč na volitvah v organe OO SMO. Komisija v sodelovanju s Statutarno komisijo izdela Pravila za izvedbo volitev funkcionarjev in predsednikov komisij SMO. Pravila na predlog predsednika SMO sprejme Konferenca SMO. 3.    Komisija za solidarnostno pomoč
Konferenca SMO na predlog predsednika SMO imenuje najmanj pet članov Komisije za solidarnostno pomoč. Naloga komisije je, da skrbi za pravično in pravočasno obravnavanje vlog za dodelitev solidarnostne pomoči iz sredstev SMO. Komisija v sodelovanju s Statutarno komisijo predlaga vsebino Pravilnika za dodeljevanje solidarnostne pomoči in druge akte, s katerimi se podrobneje določijo merila za dodelitev te pomoči. Pravila ter druge akte na predlog predsednika SMO sprejme Konferenca SMO. Po potrebi lahko predsednik SMO Konferenci SMO predlaga ustanovitev tudi drugih komisij za področja dela SMO. Ob predlogu za imenovanje članov se določi tudi naloge komisije.
V.        OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA SMO
34.    člen – Oblike organiziranosti Sindikalne osnovne organizacije (OO), ki delujejo kot član zveze v okviru SMO, so oblikovane na teritorialni in/ali organizacijsko–statusni podlagi. Vsaka OO SMO je pravna oseba in kot član SMO sprejema statut in pravila SMO. Ima svoj TRR in žig organizacije. OO SMO svoje delovanje lahko  smiselno uredi in izvaja v skladu z določili Statuta SMO (poglavje o organiziranosti in organih). Lahko pa sprejme podrobnejše akte s katerimi določi svoja pravila delovanja in podrobneje predpiše pogoje in pravice za člane OO SMO - pravilniki za posamezna področja.
35.    člen – Izvršni odbor OO SMO OO SMO za lažje delovanje izvoli izvršni odbor (IO) in nadzorni odbor. IO OO SMO, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in sindikalni zaupniki, skozi svoje delovanje:
-    obravnava predloge aktov, ki se sprejemajo na ravni MORS v zvezi s pravicami, obveznostmi, odgovornostjo iz delovnega razmerja, in daje mnenja ali soglasja;
-    spremlja in nadzira izvajanje zakonov, KPJS in tarifne pogodbe;
-    obravnava pritožbe in sklepe o uveljavljanju pravic članov iz delovnega razmerja;
-    predlaga ukrepe za varno delo in humanizacijo delovnega okolja;
-    organizira kulturne, športne in družabne aktivnosti, ki so v interesu članstva;
-    sprejema odločitve o oblikah pritiska, ko niso bile upoštevane zahteve sindikata ter z glasovanjem odloča o sodelovanju v oblikah pritiska v skladu z ZOBR in sindikalnimi pravili;
-    sprejema poročila sindikalnih zaupnikov in posameznih komisij ter sprejema smernice za njihovo delo;
-    voli svoje predstavnike v izvršilne organe SMO in predlaga kandidate za člane KSMO;
-    aktivno skrbi za sklepanje pogodb o raznih popustih za člane SMO;
-    redno seznanja članstvo o svojih aktivnostih.
36.    člen – Sindikalni zaupniki Sindikalni zaupniki (SZ) so temeljni nosilci sindikalnih aktivnosti v OO SMO in  opravljajo naslednje naloge:
-    zastopajo, predstavljajo in varujejo interese članstva;
-    sodelujejo na sestankih IO OO SMO;
-    informirajo člane o sklepih IO OO SMO, Predsedstva in Konference SMO;
-    sodelujej v postopkih uveljavljanja pravic, obveznosti in odgovornosti članov sindikata iz delovnih razmerij in v postopkih varstva njihovih pravic;
-    sodeluje v delu organov, ko gre za uresničevanje specifičnih interesov članov;
-    spremljajo uresničevanje določil zakonov in drugih predpisov, ki vplivajo na delovnopravni status članov sindikata in drugih zaposlenih;
-    vodijo in sodelujejo v aktivnosti v zvezi s pripravo in organiziranjem načrtovanih zakonitih oblik pritiska na delodajalca za uveljavljanje pravic zaposlenih;
-    sodelujejo v aktivnostih organov OO SMO, predsedstva in Konference SMO
-    opravljajo druge naloge, ki jih sprejme predsedstvo in/ali Konferenca SMO. 37.    člen Sindikalnega zaupnika volijo člani OO SMO izmed članov v delovni sredini. Posameznik, ki je izvoljen za sindikalnega zaupnika, se predlaga za člana IO OO SMO. Po potrditvi OO obvesti KSMO. KSMO o potrditvi člana za sindikalnega zaupnika obvesti delodajalca. 38.    člen Organi SMO varujejo delovno in osebnostno nedotakljivost sindikalnega zaupnika skladno z zakoni, KPJS in pogodbo o pogojih dela SMO:
-    med opravljanjem sindikalne funkcije in drugih sindikalnih nalog;
-    z brezplačno pravno, denarno in drugo pomočjo, v sporih z delodajalcem, ki nastanejo zaradi opravljanja sindikalnih nalog.
VI.    VOLITVE V SMO
39.    člen Priprava in potek volitev se podrobneje predpiše v pravilih, ki se jih pripravi v skladu z določili 2. točke 30. člena tega Statuta. Pri kandidacijskih in volilnih postopkih na ravni SMO se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
-    polnopravno članstvo v SMO;
-    ugled in zaupanje med člani SMO;
-    strokovnost in usposobljenost kandidata za prevzem predlagane funkcije;
-    dosedanje vključevanje v aktivnosti in uveljavljanje interesov SMO in OO SMO ter njihovih članov;
-    sprejemanje programa SMO in ZSSS ter izoblikovan pogled na načine njihovega uveljavljanja;
-    sposobnost zaznavanja in definiranja realnih problemov, organiziranja in vodenja demokratične razprave in pripravljenost za sprejemanje argumentiranih predlogov in stališč članov SMO in članov ZSSS kot tudi drugih sindikatov, ki delujejo v okviru javne uprave in javnega sektorja;
-    predlog programske usmeritve za mandatno obdobje. Postopki kandidiranja in volitev ter kandidacijski kriteriji se določijo v pravilih, ki jih pripravi Volilna komisija SMO in jih na predlog predsednika SMO sprejme KSMO.
VII.    OBVEŠČANJE
40.    člen SMO in OO SMO delujejo javno in o svojem delu obveščajo člane preko intraneta MO RS, spletnih strani SMO in drugih neposrednih oblik obveščanja članov. Odločitev o obliki ter vsebini intranetnih in internetnih strani sprejme predsedstvo SMO.

VIII.    FINANCIRANJE 41.    člen Financiranje in namenska poraba sredstev sta urejena s pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju. Letno finančno poročilo in letno poslovno poročilo ter finančni načrt za prihodnje leto izdela generalni sekretar. Predlog načrta dela se korespondenčno po e-pošti uskladi med člani KSMO. Končni predlog se sprejme na rednem posvetu Konference SMO. 42.    člen SMO financira svojo dejavnost po načelu samofinanciranja s članarino in drugimi prihodki. Sredstva članarine so skupna sredstva in niso družbena sredstva. Zbrana sredstva iz naslova članarine se lahko porabijo le za financiranje dejavnosti SMO. Članarina se plačuje v višini 0,75% od neto plače zaposlenega, nadomestil ali drugih prejemkov članov. Služba za računovodstvo MORS odvaja del članarine iz prejšnjega odstavka na:
-    TRR OO SMO, katere član je posameznik;
-    TRR SMO;
-    TRR ZSSS. Višino članarine in njeno razdelitev za odvajanje na posamezne TRR s sklepom določi Konferenca SMO. 43.    člen Pridruženi člani s statusom upokojenca in začasno brezposelne osebe, plačujejo svojo članarino neposredno na račun OO SMO, člani katere so. Višino članarine za pridružene člane iz zgornjega odstavka določi Konferenca SMO. Upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, so oproščeni obveznega plačila članarine. Članarino lahko plačajo, če sami tako želijo. Za pridružene člane iz četrte alineje 10. člena tega Statuta veljajo določila drugega odstavka prejšnjega člena. Pridruženi član se je dolžan v računovodstvu svojega delodajalca dogovoriti za potrebne administrativno–tehnične rešitve za zagotovitev odvajanja določene višine od njegovega osebnega dohodka v skladu z določili tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena. 44.    člen Vračilo preplačane članarine je dopustno v primeru, ko je bila le ta dokazano odvedena od osebnega dohodka zaradi napake na strani OO ali SMO oziroma zaradi napake na strani pristojne službe delodajalca. 45.    člen SMO lahko za uresničevanje svojih nalog ustanovi namenske sklade. Sklep o ustanovitvi namenskih skladov vsebuje naziv, namen, vire sredstev, merila za uporabo ter organ upravljanja s skladom.
IX.    NAGRADE IN PRIZNANJA 46.    člen Zaslužnemu članu sindikata se lahko na podlagi sklepa Konference SMO podeli nagrada ali priznanje. O vsebini in višini nagrade se sprejme sklep na redni seji KSMO.
X.    STATUSNE DOLOČBE 47.    člen SMO je reprezentativni sindikat in pravna oseba. Pravne osebe so tudi OO SMO. Vse pravne osebe, ki delujejo v okviru SMO imajo svoj žig in TRR. Žig je okrogle oblike, premera 32 mm in z naslednjo vsebino:
-    na obodu: Sindikat ministrstva za obrambo Slovenije;
-    v sredini: naziv organa ali organizacije;
-    zaporedno številko žiga. Predsedstvo SMO in OO SMO, ki imajo več žigov, izdelajo listo oseb, ki hranijo posamezni žig, ali na drugačen način nedvoumno določijo, kdo lahko uporablja žig z določeno številko.
XI.    PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48.    člen Na dan sprejetja tega Statuta v okviru SMO delujejo naslednje osnovne organizacije: 1. SPBR MORiS, DP, GP, GŠ SV, JPP, LP, SPP, USO, VŠP, ZŠP. O sprejemu nove organizacije ali ukinitvi obstoječe OO v SMO odloča Konferenca SMO. 49.    člen S sprejemom tega statuta preneha veljati statut SMO iz leta 1996. Predlog statuta je bil sprejet na seji KSMO dne 20. 3. 2010 v Lescah. Darko Milenkovič Predsednik KSMO

 

Na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 - uradno prečiščeno besedilo) in prvega odstavka 14. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) ter 105. točke Pravil službe v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 84/09) izdaja minister za obrambo

P R A V I L N I K
o službeni oceni

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) S tem pravilnikom se ureja službeno ocenjevanje pri opravljanju vojaške službe, vsebino in obliko službene ocene, kriterije ocenjevanja, postopke ocenjevanja in preizkusa službene ocene ter postopek izvajanja letnih razgovorov z vojaškimi osebami.

(2) Za službeno ocenjevanje civilnih oseb v Slovenski vojski se uporabljajo predpisi, ki veljajo za javne uslužbence.

2. člen

(vojaške osebe, ki se ocenjujejo)

S službeno oceno se ocenjujejo:

- vojaki, podčastniki, častniki, nižji in višji vojaški uslužbenci ter generali stalne sestave Slovenske vojske;

- slušatelji vojaških šol in kandidati za podčastnike in častnike v Slovenski vojski;

- vojaške osebe, ki opravljajo delo na delovnih mestih, za katera se v skladu z Zakonom o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 - uradno prečiščeno besedilo) šteje, da se na njih opravlja vojaška služba;

- vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe izven države;

- vojaki, podčastniki, častniki, nižji in višji vojaški uslužbenci, ki pogodbeno opravljajo službo v rezervni sestavi Slovenske vojske.

3. člen

(obseg in vrste službene ocene)

(1) Službena ocena obsega opisno in številčno oceno usposobljenosti in uspešnosti opravljanja vojaške službe na formacijski dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega, na podlagi rednega spremljanja njegovega dela v skladu s Pravili službe v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 84/09) in tem pravilnikom.

(2) Službena ocena je redna ali izredna.

(3) Redna službena ocena se izdela vsako leto najkasneje do 15. marca za preteklo leto, razen, če načelnik Generalštaba Slovenske vojske v skladu s 102. točko Pravil službe v Slovenski vojski, ne določi drugače.

(4) Izredna službena ocena se izdela po potrebi in po vsakokratni odločitvi poveljnika bataljona, njemu enake ali višje enote. Izredno službeno oceno je treba upoštevati pri izdelavi redne službene ocene. Izredna službena ocena se izdela zlasti v primerih, če je:

- vojaška oseba ali oseba, pristojna za službeno ocenjevanje, razporejena na drugo formacijsko dolžnost oziroma odhaja iz enote pred zaključkom letnega ocenjevalnega obdobja;

- vojaška oseba napotena v mednarodno operacijo ali misijo;

- vojaška oseba napotena na vojaško izobraževanje ali usposabljanje.

4. člen

(uporaba službene ocene)

Službena ocena se uporablja pri karierni poti vojaških oseb, odločanju o povišanju vojaških oseb v činu oziroma napredovanju v razredu ter napredovanju vojaških oseb v plačne razrede. Službena ocena se uporablja tudi pri odločanju o napotitvi na izobraževanje ali usposabljanje, o podaljševanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski, o razporejanju na drugo zahtevnejšo formacijsko dolžnost, podeljevanju priznanj in nagrad ter v drugih primerih, določenih s predpisi ali akti vodenja in poveljevanja.

5. člen

(ocenjevalna obdobja)

(1) S službeno oceno se ocenjuje vojaške osebe, če vojaško službo na formacijski dolžnosti za katero se ocenjujejo, opravljajo najmanj tri mesece. Če vojaška oseba opravlja vojaško službo na formacijski dolžnosti manj kot tri mesece, se uporablja zanjo zadnja službena ocena.

(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem, ko je vojaška oseba imenovana ali razporejena na določeno formacijsko dolžnost ali z dnem vstopa v vojaško šolo.

(3) Če je bila vojaška oseba med letom prerazporejena na drugo formacijsko dolžnost, se jo oceni za opravljanje zadnje formacijske dolžnosti, ki jo je opravljala najmanj tri mesece, pri čemer se upoštevajo vse službene ocene, izdelane za tekoče leto oziroma ocenjevalno obdobje. Nadrejeni je ob razporeditvi vojaške osebe na drugo formacijsko dolžnost, dolžan izdelati redno ali izredno službeno oceno za opravljanje vojaške službe na formacijski dolžnosti pred razporeditvijo.

6. člen

(pristojnost za ocenjevanje)

(1) Za službeno ocenjevanje je pristojen poveljnik voda, njemu enake ali višje enote. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko za službeno ocenjevanje v posamezni enoti ali začasni sestavi oziroma določene vojaške osebe, pooblasti tudi druge vojaške osebe, če službenega ocenjevanja drugače ni mogoče opraviti. Vojaška oseba, ki je pristojna za službeno ocenjevanje, mora biti s tem seznanjena in usposobljena za službeno ocenjevanje.

(2) Pri službenem ocenjevanju vojakov, podčastnikov in nižjih vojaških uslužbencev sodeluje enotovni podčastnik. Enotovni podčastnik predhodno pridobi potrebne informacije in svetuje nadrejenemu, ki je pooblaščen za službeno ocenjevanje.

(3) Če je vojaški osebi nadrejena civilna oseba, je civilna oseba pristojna tudi za službeno ocenjevanje podrejene vojaške osebe. Civilna oseba vojaško osebo službeno oceni po kriterijih splošne ocene in ocene vodstvenih lastnosti. Oceno vojaške usposobljenosti in ocenjevanje uspešnosti pri opravljanju vojaške službe za tako vojaško osebo izdela po liniji poveljevanja nadrejena vojaška oseba ali vojaška oseba, ki jo za to pooblasti načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Nadrejena civilna oseba izdela tudi končno službeno oceno za podrejeno vojaško osebo.

(4) Vojaško osebo med opravljanjem vojaške službe izven države službeno ocenjuje vojaška oseba, ki ji je nadrejena po liniji poveljevanja med opravljanjem vojaške službe v državi. Pri tem upošteva pisno oceno nadrejenega, pri katerem vojaška oseba opravlja vojaško službo izven države.

(5) Program usposabljanja vojaških in civilnih oseb, pristojnih za službeno ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalec), določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

7. člen

(odgovornost ocenjevalca in varovanje osebnih podatkov)

(1) Ocenjevalec je odgovoren za objektivnost, pravičnost in točnost službenega ocenjevanja.

(2) Vojaške in civilne osebe, ki sodelujejo pri službenem ocenjevanju, morajo varovati osebne podatke, s katerimi so se seznanile pri izdelavi službenih ocen.

II. SLUŽBENA OCENA

8. člen

(vsebina službene ocene)

Službena ocena obsega:

- podatke o ocenjevanem, formacijski dolžnosti, ki jo ocenjevani opravlja in o ocenjevalnem obdobju;

- podatke o ocenjevalcu, ki izdeluje službeno oceno, njegovem činu in formacijski dolžnosti v vojaški organizaciji;

- opis delovnih zahtev, ki obsega naziv formacijske dolžnosti ter opis del in nalog določenih s formacijsko dolžnostjo, akti poveljevanja in letnim razgovorom;

- ocene po sestavinah in kriterijih;

- končno oceno in njeno utemeljitev.

9. člen

(sestavine službene ocene)

Službena ocena obsega naslednje sestavne dele:

- splošno oceno;

- oceno vojaške usposobljenosti;

- oceno vodstvenih lastnosti, ki se izdela samo za vojaške osebe, ki imajo pristojnosti in pooblastila v sistemu vodenja in poveljevanja.

10. člen

(splošna ocena)

(1) Splošna ocena je sestavljena iz ocen po kriterijih:

- strokovnosti;

- pravočasnosti;

- samostojnosti;

- ustvarjalnosti;

- natančnosti;

- zanesljivosti pri opravljanju dela;

- količine opravljenega dela;

- sposobnosti sodelovanja in delovanja v timu;

- organiziranosti pri izvajanju nalog;

- sposobnosti komuniciranja;

- odnosa do sredstev in virov;

- osebnega zgleda;

- etičnosti;

- motiviranosti;

- odgovornosti;

- vztrajnosti.

(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se oceni pri:

- strokovnosti - izvajanje nalog v skladu s predpisi, standardi, pravili in spoznanji stroke;

- pravočasnosti - izvajanje nalog v skladu z določenimi ali predpisanimi roki;

- samostojnosti - sposobnost samostojnega opravljanja nalog;

- ustvarjalnosti - sposobnost izvajanja nalog glede na razvijanje novih in uporabnih idej ter dajanje koristnih pobud in predlogov;

- natančnosti - sposobnost izvajanja nalog glede na pogostost napak in kvaliteto dela;

- zanesljivosti opravljanja dela - izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti in popolno ter točno prenašanje informacij;

- količini opravljenega dela - obseg opravljenega dela;

- sposobnosti sodelovanja in delovanja v timu - izvajanje nalog v smislu medsebojnega sodelovanja in skupinskega dela, odnosa do sodelavcev ter prenosa znanja in mentorstva;

- organiziranosti izvajanja nalog - opravljanje nalog v smislu organiziranega in načrtnega izkoriščanja delovnega časa glede na vsebino nalog, roke in prilagajanje nepredvidenim situacijam ter organiziranosti na formacijski dolžnosti;

- sposobnosti komuniciranja - sposobnost ustnega in pisnega izražanja o nalogah v zvezi z delom ter sposobnost izmenjave informacij z drugimi;

- odnosu do sredstev in virov - skrbnost, gospodarnost, pazljivost in namenskost njihove uporabe;

- osebnem zgledu - vpliv ocenjevanega na sodelavce in okolje s svojo urejenostjo, odnosom, dejanji in ravnanji ter spoštovanje Pravil službe v Slovenski vojski;

- etičnosti - spoštovanje določil Kodeksa vojaške etike v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 55/09) in splošnih etičnih načel;

- motiviranosti - stopnja motiviranosti vojaške osebe za kakovostno izvajanje nalog in sledenje ciljem vojaške organizacije;

- odgovornosti - stopnja čuta odgovornosti do vojaške organizacije, sodelavcev in nalog;

- vztrajnosti - stopnja vztrajanja pri doseganju in ohranjanju visokih standardov in učinkovitosti svojega dela ter ocena vztrajnosti pri izboljševanju stanja ali reševanju problemov na formacijski dolžnosti.

11. člen

(ocena vojaške usposobljenosti)

(1) Ocena vojaške usposobljenosti obsega ocene po naslednjih kriterijih:

- strelski usposobljenosti;

- splošni vojaški usposobljenosti;

- vojaški specialistični usposobljenosti;

- gibalni sposobnosti.

(2) Ocena strelske usposobljenosti iz prejšnjega odstavka obsega oceno rezultatov predpisanih streljanj z osebnim ali lahkim pehotnim orožjem ter s skupinskim orožjem rodu oziroma službe v skladu z navodili in programi za izvedbo streljanj različnih vrst v Slovenski vojski.

(3) Ocena splošne vojaške usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena obsega oceno poznavanja predpisov in dokumentov pomembnih za določeno formacijsko dolžnost, znanja osnov vodenja in poveljevanja, splošnih taktičnih znanj, vojaško teoretičnih in veščinskih znanj ter teoretičnih in praktičnih znanj pomembnih za posameznika.

(4) Ocena vojaško specialistične usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena obsega oceno poznavanja razvoja stroke in drugih znanj pomembnih za določeno formacijsko dolžnost, poznavanje standardnih operativnih postopkov in drugih standardov, teoretičnih in praktičnih oziroma veščinskih znanj o orožju, opremi in drugih sredstvih rodu oziroma službe, v katero spada formacijska dolžnost, ki jo opravlja ocenjevani ter ocene strokovnih računalniških, jezikovnih in drugih posebnih znanj.

(5) Ocena gibalne sposobnosti vojaške osebe iz prvega odstavka tega člena se določi s preverjanjem gibalne sposobnosti po navodilu za preverjanje in ocenjevanje gibalnih sposobnosti zaposlenih v Ministrstvu za obrambo, razporejenih na vojaške dolžnosti, kandidatov za pogodbene pripadnike rezervne sestave Slovenske vojske in kandidatov za poklicne pripadnike Slovenske vojske.

(6) Vojaka in vojaškega uslužbenca, ki še nima opravljenega temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja, se ne ocenjuje po kriteriju iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena. Duhovnikov v Slovenski vojski pa se ne ocenjuje po kriteriju iz prve alineje prvega odstavka tega člena.

12. člen

(preverjanje gibalnih sposobnosti in strelska usposobljenost)

(1) Vojaška oseba, ki se v tekočem letu iz neupravičenih razlogov ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti ali strelskega usposabljanja, se oceni z negativno službeno oceno.

(2) Upravičenost razlogov zaradi katerih se vojaška oseba ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti ali predpisanih streljanj, presoja neposredno nadrejeni na podlagi uradnih listin ali drugih dokazil, ki jih mora predložiti vojaška oseba.

(3) Vojaška oseba, ki se udeleži preverjanja gibalnih ali predpisanih streljanj, pa ne doseže minimalnih predpisanih rezultatov, se pri posameznem ali obeh kriterijih, oceni z negativno oceno, ki se upošteva pri izračunu aritmetične sredine ocene vojaške usposobljenosti. V tem primeru službena ocena ne more biti višja od ocene dober. Če vojaška oseba tudi v drugem zaporednem ocenjevalnem obdobju ne doseže minimalnih predpisanih rezultatov, se oceni z negativno službeno oceno.

(4) Vojaške osebe, ki iz upravičenih razlogov nimajo ocenjene strelske usposobljenosti ali ocene gibalnih sposobnosti, po teh kriterijih dobijo vrednost nič, ki se upošteva pri izračunu aritmetične sredine ocene splošne vojaške usposobljenosti.

(5) Negativna ocena iz splošne vojaške usposobljenosti, pomeni tudi negativno službeno oceno.

13. člen

(ocena vodstvenih lastnosti)

(1) Ocena vodstvenih lastnosti je sestavljena iz ocen po kriterijih:

- avtoritete;

- integritete;

- voditeljstva;

- sposobnosti izvajanja funkcij poveljevanja;

- preudarnosti.

(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se oceni pri:

- avtoriteti - stopnjo formalne in neformalne avtoritete, ki se izraža v ugledu ali vplivu, ki ga ima ocenjevani;

- integriteti - sposobnost ocenjevanega, da pooseblja visoke moralne standarde ter da vrednote, ki jih pričakuje od podrejenih spoštuje in pooseblja tudi sam;

- voditeljstvu - vpliv ocenjevanega na podrejene tako, da razumejo smisel odrejenih nalog, jih usmerja in motivira za uresničevanje poslanstva in nalog Slovenske vojske;

- sposobnosti izvajanja poveljevanja - stopnjo znanj in veščin, ki so potrebne za izvajanje funkcij načrtovanja, organiziranja, poveljevanja in kontrole;

- preudarnosti - sposobnost presojanja, objektivnost, razsodnost in premišljenost pri odločanju, dodeljevanju nalog ter uporabi razpoložljivih virov za uresničevanju poslanstva in nalog Slovenske vojske.

14. člen

(povprečne ocene)

(1) Povprečne ocene, ki se uporabljajo pri službeni oceni so odličen (5), zelo dober (4), dober (3), zadovoljiv (2) in negativen (1).

(2) Odlična ocena pomeni odlično opravljeno delo, ki je visoko nad pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.

(3) Zelo dobra ocena pomeni zelo dobro opravljeno delo, ki je nad pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.

(4) Dobra ocena pomeni dobro opravljeno delo, ki je v skladu s pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.

(5) Zadovoljiva ocena pomeni zadovoljivo opravljeno delo, ki je delno pod pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.

(6) Negativna ocena pomeni nezadovoljivo opravljeno delo, ki je v celoti pod pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.

(7) Ocena posamezne sestavine službene ocene iz 9. člena tega pravilnika se določi z aritmetično sredino ocen po predpisanih kriterijih. Končna službena ocena se določi z aritmetično sredino ocen vseh sestavin službene ocene.

(8) Službena ocena odličen se zaključi, če je povprečna ocena 4,50 in več, ocena zelo dober 3,50 in več, ocena dober 2,50 in več, ocena zadovoljiv 1,50 in več in za oceno negativno, če je povprečna ocena manj kot 1,50. Pri tem se upošteva tudi določbe 12. člena tega pravilnika.

(9) Kot službena ocena se pri slušateljih vojaških šol, kandidatih za podčastnike in častnike za obdobje, ko posameznik obiskuje šolo, šteje ocena dosežena na šoli.

(10) Službena ocena se izdeluje na obrazcu, objavljenem v prilogi 1 tega pravilnika in je njegov sestavni del.

15. člen

(izdelava službene ocene, verifikacija in hramba)

(1) Ocenjevalec izdela službeno oceno in jo pošlje v verifikacijo nadrejenemu. Nadrejeni verificira službeno oceno s podpisom, če se z njo strinja. V kolikor se z izdelano službeno oceno ne strinja, utemelji svojo odločitev v VI. delu obrazca objavljenega v prilogi 1 tega pravilnika. V tem primeru ocenjevalec ponovno izdela službeno oceno. Če nadrejeni tudi nove službene ocene ne verificira, jo spremeni in o tem seznani podrejenega. Ta službena ocena je dokončna.

(2) Kot nadrejeni iz prejšnjega odstavka se šteje nadrejeni po liniji poveljevanja. V primeru, ko je ocenjevalec načelnik Generalštaba Slovenske vojske, je nadrejeni minister za obrambo.

(3) Vojaško osebo se po izdelani in verificirani službeni oceni z njo seznani. Ocena, s katero vojaška oseba ni seznanjena ali je ni verificiral višji nadrejeni, ni veljavna. Vojaška oseba je seznanjena z oceno, ko jo podpiše. V primeru odklonitve podpisa se naredi uradni zaznamek, kar predpostavlja, da je bila vojaška oseba seznanjena s službeno oceno.

(4) Službene ocene se hranijo v personalni mapi vojaške osebe. Na zahtevo vojaške osebe se lahko izdela kopija njene službene ocene.

16. člen

(pritožbeni postopek)

Postopek pritožbe zoper službeno oceno je urejen s Pravili službe v Slovenski vojski.

III. LETNI RAZGOVOR

17. člen

(letni razgovor)

(1) Letni razgovor predstavlja podlago za izvedbo službenega ocenjevanja.

(2) Letni razgovori se opravijo na začetku ocenjevalnega obdobja. Letni razgovor se vedno opravi, ko vojaška oseba začne opravljati vojaško službo na novi formacijski dolžnosti. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko določi drugačen rok, do katerega morajo biti opravljeni letni razgovori.

(3) Z letnim razgovorom se vojaški osebi določi cilje in ključne naloge, doseganje delovne uspešnosti ter druge elemente v ocenjevalnem obdobju.

(4) Zapis letnega razgovora se izdela v dveh izvodih in se med ocenjevalnim obdobjem hrani pri ocenjevalcu in ocenjevani vojaški osebi. Po zaključku ocenjevalnega obdobja se en izvod hrani v personalni mapi vojaške osebe, tako da se pripne k izdelani službeni oceni.

(5) Zapis vsebine letnega razgovora se opravi na obrazcu, ki je določen v prilogi 2 tega pravilnika in je njegov sestavni del.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. člen

(prehodno obdobje)

(1) Za ocenjevanje vojaških oseb, ki jim je napredovalno obdobje za napredovanje v plačne razrede pričelo teči v obdobju pred začetkom izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 - uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 58/08, 80/08, 48/09 in 91/09) in pred začetkom uporabe Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08 in 91/08), se v obdobju do začetka uporabe Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, uporabljajo predpisi, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, skladno s kriteriji iz osmega in devetega odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede.

(2) V primeru, ko se službena ocena vojaške osebe, pridobljena v napredovalnem obdobju pred začetkom izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in ocena, pridobljena na podlagi ovrednotenja iz prejšnjega odstavka razlikujeta, se upošteva ocena, ki je za vojaško osebo ugodnejša.

(3) Za napredovanje v plačnem razredu se službena ocena zadovoljivo, pridobljena pred začetkom uporabe tega pravilnika, točkuje z dvema točkama, ocena dobro s tremi točkami in ocena odlično s petimi točkami. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje.

19. člen

(službena ocena in poviševanje)

V postopku poviševanja v činu oziroma napredovanju v razred se službena ocena prav dobro, izdelana po kriterijih za ocenjevanje službene ocene pred uveljavitvijo tega pravilnika, šteje kot odlična ocena.

20. člen

(službene ocene za leto 2009)

Službene ocene za leto 2009 se izdelajo v skladu s tem pravilnikom v rokih, ki jih določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske, pri čemer se upošteva tudi roke za napredovanje v plačnih razredih.

21. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem začetka uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o službeni oceni (Uradni list RS, št. 111/03 in 34/04).

22. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0070-34/2009-8

Ljubljana, dne 6. januarja 2010

EVA 2009-1911-0009

dr. Ljubica Jelušič l.r.
Ministrica
za obrambo

Objavljeno v Zakonodaja

2429. Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), Stran 6245.


Na podlagi določil Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo in 17/08, v nadaljnjem besedilu ZSPJS)

Vlada Republike Slovenije kot stranka na strani delodajalca

in

reprezentativni sindikati javnega sektorja kot stranka na strani javnih uslužbencev

sklenejo

K O L E K T I V N O   P O G O D B O
za javni sektor (KPJS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(veljavnost kolektivne pogodbe)

a) Krajevna:

Na območju Republike Slovenije.

b) Stvarna:

Za proračunske uporabnike iz 1. in 2. točke 2. člena ZSPJS, ki so:

– državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju: lokalne skupnosti),

– javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter

– druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Za javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, ta kolektivna pogodba ne velja.

c) Osebna:

Za javne uslužbence.

d) Časovna:

Kolektivna pogodba se sklepa za nedoločen čas.

II. OBLIGACIJSKI DEL

2. člen

(pozitivna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

3. člen

(negativna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju kolektivne pogodbe.

4. člen

(spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe lahko na strani javnih uslužbencev predlagajo najmanj štirje reprezentativni sindikati različnih dejavnosti javnega sektorja.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

5. člen

(predlog za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)

Pogodbena stranka, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svoj obrazložen predlog s priporočenim pismom.

Nasprotna stranka se mora do predloga opredeliti v 60 dneh po prejemu.

V primeru, da nasprotna stranka predloga za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe ne sprejme oziroma se do predloga ne opredeli v 60 dneh, predlagateljica lahko uvede postopek posredovanja.

6. člen

(pobuda za sklenitev nove pogodbe)

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli od strank.

Na pisno pobudo za sklenitev nove kolektivne pogodbe se mora druga stranka opredeliti v 60 dneh od prejema pobude.

7. člen

(pogajanja)

Pogajanja za novo kolektivno pogodbo oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se začnejo, ko ena stranka predloži drugi stranki predlog nove kolektivne pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.

8. člen

(reševanje nesoglasij oziroma sporov)

Nesoglasja oziroma spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, stranki odpravljata oziroma rešujeta s posredovanjem oziroma arbitražo v skladu z določili te kolektivne pogodbe.

9. člen

(postopek posredovanja)

Postopek posredovanja je uveden, ko ena stranka vloži predlog.

Predlagatelj posredovanja v predlogu za posredovanje predlaga neodvisnega strokovnjaka – posrednika. Druga stranka odgovori na predlog. V primeru, da druga stranka v roku 45 dni od prejema predloga ne odgovori na predlog ali ne soglaša s predlaganim strokovnjakom, se šteje, da postopek ni bil uspešen.

Šteje se, da postopek ni bil uspešen tudi v primeru, da med strankama v roku 60 dni od uvedbe postopka ne pride do uskladitve stališč o vprašanju, ki je predmet posredovanja.

Postopek posredovanja se zaključi s pisnim sporazumom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

10. člen

(arbitražni postopek)

V primeru, da postopek posredovanja, o vprašanju, ki ga je treba urediti s kolektivno pogodbo, ni bil uveden ali uspešen, o vprašanju odloča arbitraža. Postopek pred arbitražo sproži katerakoli stranka.

Katerakoli stranka kolektivne pogodbe lahko sproži postopek pred arbitražo tudi v primeru kršitve pravic zaposlenih ali strank kolektivne pogodbe. Postopek reševanja sporov pred arbitražo v takem primeru ni obvezen.

O vprašanjih, za katera predpisi ne določajo, da jih je obvezno urediti s kolektivno pogodbo, lahko stranka kolektivne pogodbe uvede arbitražni postopek zaradi ureditve vprašanja, za katerega obstaja njun medsebojni interes, da se uredi s kolektivno pogodbo ali arbitražno odločbo, le s soglasjem druge stranke kolektivne pogodbe.

Za odločanje o posamezni zadevi vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa določita stranki sporazumno.

V primeru, da arbitri niso imenovani v 45 dneh oziroma, da arbitraža ne odloči v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko katerakoli stranka sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiščem.

V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo Določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki veljajo za kolektivne delovne spore.

Arbitražna odločba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

11. člen

(komisija za razlago kolektivne pogodbe)

Pogodbeni stranki sporazumno imenujeta sedemčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stranka imenuje tri člane komisije, s soglasjem pa imenujeta predsednika komisije. Komisija se konstituira najkasneje v 60 dneh po začetku veljavnosti kolektivne pogodbe.

Komisija sprejema razlage kolektivne pogodbe, ki pomenijo obvezen način uporabe njenih določb za obe stranki ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz te kolektivne pogodbe.

Razlage komisije se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev, ko gre za razlago določb, ki so v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev enake, kot določbe v tej kolektivni pogodbi.

Stroški dela komisije bremenijo ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju.

Do konstituiranja komisije za razlago kolektivne pogodbe opravlja njeno delo Pogajalska komisija za pogajanja o kolektivni pogodbi za skupno metodologijo in kolektivni pogodbi za javni sektor.

12. člen

(prenehanje kolektivne pogodbe)

Kolektivna pogodba preneha veljati s sporazumom obeh strank ali z odpovedjo.

Šteje se, da je pogodba prenehala veljati na podlagi sporazuma obeh strank, če ga na sindikalni strani podpiše večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

Sporazum o prenehanju kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

13. člen

(odpoved kolektivne pogodbe)

Kolektivno pogodbo lahko vsaka stranka odpove s priporočenim pismom z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom.

Kolektivno pogodbo lahko na strani javnih uslužbencev odpovejo le vsi podpisniki skupaj.

Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Odpoved kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. TARIFNI DEL

1. Osnovna plača

14. člen

(definicija osnovne plače)

Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom na plačni lestvici.

15. člen

(najnižji plačni razred za posamezen tarifni razred)

Najnižji plačni razredi za posamezen tarifni razred so naslednji:

+----------------------------------+---------------------------+

|          Tarifni razred          |  Najnižji plačni razred   |

|                                  |     brez napredovanja     |

+----------------------------------+---------------------------+

|                 I                |             1             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                II                |             3             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                III               |             7             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                IV                |            10             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                 V                |            12             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                VI                |            19             |

+----------------------------------+---------------------------+

|               VII/1              |            25             |

+----------------------------------+---------------------------+

|               VII/2              |            29             |

+----------------------------------+---------------------------+

|               VIII               |            31             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                IX                |            36             |

+----------------------------------+---------------------------+

1.1. Orientacijska delovna mesta

16. člen

(določitev plačnega razreda orientacijskih delovnih mest)

V skladu s to pogodbo se določajo orientacijska delovna mesta plačnih skupin C do J in sicer:

Plačna skupina C:

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega   |   Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta       |   razred   |  razred   |

|              |                      |            |brez napr. |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C025003       |Referent              |      V     |    18     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C026002       |Višji referent        |     VI     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C027005       |Svetovalec            |    VII/1   |    28     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C027010       |Višji svetovalec      |    VII/2   |    33     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C027001       |Podsekretar           |    VII/2   |    41     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C035003       |Policist              |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C035001       |Kriminalist           |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C045001       |Vojak                 |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C055001       |Carinik               |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C065006       |Paznik                |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C065001       |Izterjevalec          |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C066001       |Davčni kontrolor      |     VI     |    22     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C067002       |Inšpektor             |    VII/2   |    36     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C067016       |Notranji revizor      |    VII/1   |    28     |

|              |svetovalec            |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C067017       |Notranji revizor višji|    VII/2   |    34     |

|              |svetovalec            |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C067014       |Notranji revizor      |    VII/2   |    41     |

|              |podsekretar           |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

Plačna skupina D:

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega   |   Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta       |   razred   |  razred   |

|              |                      |            |brez napr. |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D010001       |Asistent z doktoratom |     IX     |    36     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D019001       |Visokošolski učitelj  |     IX     |    43     |

|              |docent                |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D027021       |Predavatelj višje     |    VII/2   |    31     |

|              |strokovne šole        |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D027030       |Učitelj               |    VII/2   |    30     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D035001       |Pomočnik vzgojitelja  |      V     |    19     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D037007       |Vzgojitelj            |    VII/1   |    30     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

Plačna skupina E:

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega    |  Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta        |  razred   |  razred   |

|              |                       |           |brez napr. |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E017005       |Zdravnik sekundarij    |   VII/2   |    31     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E017022       |Zobozdravnik           |   VII/2   |    35     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E017001       |Zdravnik brez          |   VII/2   |    35     |

|              |specializacije/zdravnik|           |           |

|              |po opravljenem         |           |           |

|              |sekundariatu           |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E018001       |Zdravnik specialist II |   VIII    |    41     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E025005       |Farmacevtski tehnik    |     V     |    19     |

|              |III                    |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E027005       |Farmacevt III          |   VII/2   |    32     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E028005       |Farmacevt specialist   |   VIII    |    39     |

|              |II                     |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E035009       |Srednja medicinska     |     V     |    19     |

|              |sestra v ambulanti     |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E037001       |Diplomirana babica     |   VII/1   |    29     |

|              |dispanzerska dejavnost |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E037011       |Diplomirana medicinska |   VII/1   |    29     |

|              |sestra dispanzerska    |           |           |

|              |dejavnost              |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E037038       |Profesor zdravstvene   |   VII/2   |    30     |

|              |vzgoje                 |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E045007       |Laboratorijski tehnik  |     V     |    19     |

|              |III                    |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E047024       |Fizioterapevt III      |   VII/1   |    29     |

|              |(ambulanta)            |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E047056       |Radiološki inženir III |   VII/1   |    31     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E048001       |Klinični psiholog      |   VIII    |    39     |

|              |specialist             |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E048007       |Medicinski biokemik    |   VIII    |    39     |

|              |specialist III         |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

Plačna skupina F:

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega   |   Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta       |   razred   |  razred   |

|              |                      |            |brez napr. |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F017012       |Strokovni delavec     |    VII/2   |    30     |

|              |storitve              |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F017008       |Skupinski habilitator |    VII/2   |    31     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F024002       |Bolničar negovalec II |     IV     |    15     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F024005       |Socialna oskrbovalka  |     IV     |    16     |

|              |II                    |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F025012       |Varuhinja I           |      V     |    19     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F025010       |Srednja medicinska    |      V     |    21     |

|              |sestra II             |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F027010       |Medicinska sestra     |    VII/1   |    31     |

|              |vodja tima            |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F027001       |Delovni terapevt      |    VII/1   |    29     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

Plačna skupina G:

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega    |  Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta        |  razred   |  razred   |

|              |                       |           |brez napr. |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G026020       |Tajnica režije skript  |    VI     |    24     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G016007       |Zborist                |    VI     |    24     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027005       |Bibliotekar            |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027029       |Snemalec               |   VII/2   |    29     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027017       |Napovedovalec          |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027016       |Montažer               |   VII/2   |    29     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027006       |Kamerman               |   VII/2   |    29     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027015       |Mojster zvoka          |   VII/2   |    32     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027020       |Novinar specialist     |   VII/2   |    34     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G017008       |Dramski igralec        |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G017041       |Scenarist              |   VII/2   |    34     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027021       |Novinar urednik        |   VII/2   |    36     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G017007       |Dramaturg              |   VII/2   |    33     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G017044       |Solist v simfoničnem   |   VII/2   |    37     |

|              |ali operno simfoničnem |           |           |

|              |orkestru               |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027013       |Mojster mešalec slike  |   VII/2   |    32     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027027       |Producent              |   VII/2   |    33     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027010       |Glasbeni urednik       |   VII/2   |    35     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027040       |Režiser                |   VII/2   |    41     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027014       |Mojster osvetljave     |   VII/2   |    32     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G017014       |Koncertni mojster      |   VII/2   |    43     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G025033       |Šepetalec v dramskem   |     V     |    18     |

|              |gledališču             |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G025002       |Arhivski tehnik        |     V     |    18     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G026003       |Inspicient             |    VI     |    23     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027019       |Novinar poročevalec    |   VII/2   |    31     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027012       |Kustos                 |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027018       |Novinar komentator     |   VII/2   |    41     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G028005       |Kustos z magisterijem  |   VIII    |    33     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G029010       |Kustos z doktoratom    |    IX     |    39     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

Plačna skupina H:

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega    |  Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta        |  razred   |  razred   |

|              |                       |           |brez napr. |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|H018001       |Asistent z             |   VIII    |    32     |

|              |magisterijem           |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|H019001       |Asistent z doktoratom  |    IX     |    36     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|H019007       |Znanstveni sodelavec   |    IX     |    43     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

Plačna skupina I:

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega    |  Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta        |  razred   |  razred   |

|              |                       |           |brez napr. |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I015038       |Revirni lovec II       |     V     |    18     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I015003       |Gasilec                |     V     |    21     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I016025       |Revirni gozdar V       |    VI     |    22     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I016015       |Namestnik vodje        |    VI     |    25     |

|              |gasilske izmene II     |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I017008       |Gozdar načrtovalec     |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I017165       |Vodja gasilske izmene  |   VII/1   |    31     |

|              |I                      |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

Plačna skupina J:

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega    |  Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta        |  razred   |  razred   |

|              |                       |           |brez napr. |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J015013       |Knjigovodja V          |     V     |    17     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J015001       |Analitik V             |     V     |    17     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J015008       |Finančnik V            |     V     |    17     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J016001       |Analitik VI            |    VI     |    20     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J016027       |Računovodja VI         |    VI     |    22     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J016005       |Finančnik VI           |    VI     |    21     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017141       |Strokovni sodelavec za |   VII/1   |    28     |

|              |upravno pravne zadeve  |           |           |

|              |VII/1                  |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017016       |Finančnik VII/1        |   VII/1   |    28     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017025       |Informatik VII/1       |   VII/1   |    28     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017036       |Kadrovik VII/1         |   VII/1   |    28     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017093       |Računovodja VII/2      |   VII/2   |    29     |

|              |(III)                  |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017025       |Informatik VII/2       |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J025019       |Tajnica V              |     V     |    15     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J025013       |Sodni zapisnikar V     |     V     |    18     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J026004       |Poslovni sekretar VI   |    VI     |    21     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J027006       |Poslovni sekretar      |   VII/1   |    25     |

|              |VII/1                  |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J032013       |Perica II              |    II     |     7     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J032001       |Čistilka II            |    II     |     6     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J033027       |Vratar III             |    III    |     8     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J033023       |Telefonist III         |    III    |     8     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J034089       |Kuhar IV               |    IV     |    13     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J034025       |Voznik IV              |    IV     |    11     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J035025       |Hišnik V               |     V     |    16     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J035035       |Kuhar V                |     V     |    16     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J035005       |Delovni inštruktor     |     V     |    21     |

|              |UIKS V                 |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

17. člen

(priloga 1)

Prevedba nominalnih zneskov osnovnih plač orientacijskih delovnih mest in njihova uvrstitev v najbližji plačni razred v skladu z ZSPJS je priloga 1 te kolektivne pogodbe.

18. člen

(katalog funkcij, delovnih mest in nazivov)

Orientacijska delovna mesta plačnih skupin od C do J iz 16. člena te kolektivne pogodbe, so sestavni del Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.

1.2. Višina in način uskladitve osnovnih plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2008 do 2009

1.2.1 Višina in način splošne uskladitve osnovnih plač za obdobje 2008 do 2009

19. člen

(splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2008)

V letu 2008 se osnova za uskladitev osnovnih plač določi v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebščin (inflacije) za leto 2008 v Republiki Sloveniji.

Na podlagi 50. člena ZSPJS in skladno s to pogodbo se s 1. julijem 2008 izvede splošna uskladitev osnovnih plač iz veljavne priloge 1 ZSPJS v višini 50% osnove iz prvega odstavka tega člena.

V primeru, da bo dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2007 do decembra 2008 presegla predvideno rast inflacije iz prvega odstavka tega člena, se osnovne plače v mesecu januarju 2009 zvišajo za nastalo razliko.

20. člen

(splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2009)

V letu 2009 se osnova za uskladitev osnovnih plač določi v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebščin (inflacije) za leto 2009 v Republiki Sloveniji.

Na podlagi 50. člena ZSPJS in skladno s to pogodbo se s 1. julijem 2009 izvede splošna uskladitev osnovnih plač iz veljavne priloge 1 ZSPJS v višini 50% osnove iz prvega odstavka tega člena.

V primeru, da dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2008 do decembra 2009 presegla predvideno rast inflacije iz prvega odstavka tega člena, se osnovne plače v mesecu januarju 2010 zvišajo za nastalo razliko.

1.2.2. Višina sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2008 do 2009

21. člen

(odprava plačnih nesorazmerij za leto 2008)

V letu 2008 se za odpravo plačnih nesorazmerij nameni 50% osnove za uskladitev osnovnih plač iz 20. člena te pogodbe.

Na podlagi 50. člena ZSPJS se s 1. julijem 2008 namenijo sredstva dela osnove za uskladitev osnovnih plač iz prvega odstavka tega člena za odpravo plačnih nesorazmerij.

V letu 2008 se za odpravo plačnih nesorazmerij dodatno nameni tudi 30% realne rasti produktivnosti dela.

22. člen

(odprava plačnih nesorazmerij za leto 2009)

V letu 2009 se za odpravo plačnih nesorazmerij nameni 50% osnove za uskladitev osnovnih plač 21. člena te pogodbe.

Na podlagi 50. člena ZSPJS se s 1. julijem 2009 namenijo sredstva dela osnove za uskladitev osnovnih plač iz prvega odstavka tega člena za odpravo plačnih nesorazmerij.

V letu 2009 se za odpravo plačnih nesorazmerij dodatno nameni tudi 50% realne rasti produktivnosti dela.

23. člen

(poraba sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij)

Vlada Republike Slovenije se zavezuje, da bo do konca leta 2009 podpisnike te kolektivne pogodbe vsak konec leta pisno seznanjala o dejanskem obsegu sredstev na namenskih postavkah za odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju.

1.3. Višina regresa za letni dopust v javnem sektorju za leti 2008 in 2009

24. člen

(regres za letni dopust za leto 2008)

Regres za letni dopust iz leta 2007 se uskladi za višino osnove za uskladitev osnovnih plač za leto 2008 in se izplača pri plači za april 2008.

25. člen

(regres za letni dopust za leto 2009)

Regres za letni dopust iz leta 2008 se uskladi za višino osnove za uskladitev osnovnih plač za leto 2009 in se izplača pri plači za april 2009.

26. člen

(uskladitev dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)

Zneski dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence iz priloge k Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03), usklajeni s Sklepom o uskladitvi dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 67/07), se v letu 2008 uskladijo za celotno osnovo za uskladitev osnovnih plač v javnem sektorju tako, da se povečajo za 4 odstotke.

Zneski dodatnih premij se v skladu s prejšnjim odstavkom uskladijo s 1. julijem 2008.

Usklajene zneske skupne premije ugotovi Odbor zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence iz 30. člena Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04) in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«

2. Redna delovna uspešnost

27. člen

(obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)

Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev za leto 2008 znaša 2% letnih sredstev za osnovne plače.

Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti se za vsako naslednje leto določi z aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor najkasneje do 1. septembra. V primeru, da skupen obseg sredstev do tega roka ni določen, se v tekočem letu uporablja enak odstotek kot v preteklem letu.

Letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev pri posameznem uporabniku proračuna, se mora zagotoviti v enakem odstotku, kot je dogovorjeno v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.

V ta obseg sredstev se ne všteva obsega sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti za ravnatelje, direktorje in tajnike, ki se jim osnovna plača določa v skladu z uredbo vlade.

Letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti uporabnika proračuna mora biti izplačan v celoti, ne glede na poslovni rezultat uporabnika proračuna.

28. člen

(osnove za določitev obsega sredstev in za izplačilo redne delovne uspešnosti)

Pri posameznem proračunskem uporabniku se obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti, v skladu s prejšnjim členom te kolektivne pogodbe, določi na podlagi osnovnih plač javnih uslužbencev, določenih v skladu s pogodbami o zaposlitvi. Pri tem se upošteva podatke o osnovnih plačah za posamezne mesece. Na tej podlagi uporabnik proračuna določi obseg sredstev za posamezno obdobje ocenjevanja. Če se delitev sredstev opravi na ravni organizacijske enote, se določi obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti na enak način tudi za posamezno organizacijsko enoto.

Osnova za določitev najvišjega možnega letnega zneska za izplačilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca na podlagi prvega odstavka 22. a člena ZSPJS, je osnovna plača javnega uslužbenca, ki mu je pripadala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za mesec december preteklega leta. Če javni uslužbenec sklene delovno razmerje v javnem sektorju v tekočem letu, se določi sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka na podlagi osnovne plače, ki bi javnemu uslužbencu pripadala za december preteklega leta.

Osnova za obračun redne delovne uspešnosti posameznega javnega uslužbenca je njegova osnovna plača za čas rednega dela v ocenjevalnem obdobju.

29. člen

(delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)

Delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti se izvede na ravni uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.

30. člen

(postopek)

Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno.

Postopek iz prejšnjega odstavka se izvede pred vsakokratnim izplačilom dela plače za delovno uspešnost in se opravi na obrazcih, ki so v prilogi 2 te kolektivne pogodbe.

Pri izplačilu januarske plače javni uslužbenec prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Letno obvestilo o ocenjevanju javnega uslužbenca, ki je pri opravljanju svojega rednega dela dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se shrani tudi v njegovo personalno mapo.

31. člen

(kriteriji za določitev dela plače za delovno uspešnost)

Del plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi naslednjih kriterijev:

– znanje in strokovnost,

– kakovost in natančnost,

– odnos do dela in delovnih sredstev,

– obseg in učinkovitost dela in

– inovativnost.

32. člen

(merila za vrednotenje kriterijev in izračun višine dela plače za redno delovno uspešnost)

Vsak posamezen kriterij za ugotavljanje delovne uspešnosti iz prejšnjega člena te kolektivne pogodbe je ovrednoten z 1 točko, ki pomeni doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov pri posameznem kriteriju.

Seštevek števila točk, ki jih javni uslužbenec doseže, je podlaga za določitev višine dela plače za redno delovno uspešnost javnega uslužbenca. Pri določitvi dela plače za redno delovno uspešnost posameznega javnega uslužbenca se poleg seštevka števila točk posameznega javnega uslužbenca upošteva tudi obseg sredstev iz prvega odstavka 28. člena te kolektivne pogodbe. Navodilo za izračun redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca je v prilogi 2 te kolektivne pogodbe.

33. člen

(objava)

Vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.

34. člen

(varstvo pravic)

Javni uslužbenec lahko uveljavlja varstvo pravic po postopkih in na način, ki je predpisan z delovno pravno zakonodajo.

3. Dodatki

35. člen

(dodatek za delovno dobo)

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.

Dodatek za delovno dobo iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbenkam poveča za 0,10% za vsako zaključeno leto delovne dobe nad 25 let. V primeru, da v skladu z zakonodajo, pride do izenačitve dolžine pokojninske dobe za ženske in moške, se javnim uslužbenkam preneha izplačevati povečani dodatek iz tega odstavka.

36. člen

(dodatek za mentorstvo)

Javnemu uslužbencu, ki je ob svojem rednem delovnem času določen za uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, pripada za vsako, s programom oziroma z normativom določeno mentorsko uro, dodatek za mentorstvo.

Dodatek za mentorstvo znaša 20% urne postavke osnovne plače mentorja.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec opravlja delo mentorja.

37. člen

(dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat)

Dodatek za specializacijo po končanem univerzitetnem izobraževanju (prejšnja v ZSPJS; v nadaljevanju specializacija), znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem v primeru, da izobrazba, pridobljena s specializacijo, magisterijem ali doktoratom v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, če je specializacija, magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo.

Dodatek iz prejšnjega odstavka je določen v nominalnem znesku, in sicer višina dodatka za specializacijo znaša 45,00 € bruto, za znanstveni magisterij 70,00 € bruto in za doktorat 115,00 € bruto.

Dodatki se usklajujejo na enak način kot osnovne plače.

Dodatki se med seboj izključujejo.

V primeru, da ima javni uslužbenec več naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.

38. člen

(dodatki za manj ugodne delovne pogoje)

Dodatki za manj ugodne delovne pogoje so:

Dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja. Višina dodatka znaša 1 € za vsako začeto uro dela v kontroliranem območja ionizirajočega sevanja.

Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša:

– za pripravo, aplikacije citostatikov in nego 1€ za vsako začeto uro dela v teh pogojih,

– za pripravo citostatikov in za delo s kontaminiranimi odpadki 0,50 € za vsako začeto uro dela v teh pogojih.

Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen ionizirajočemu sevanju ali učinku citostatikov, določi oseba javnega prava.

Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko javni uslužbenec dela v manj ugodnih delovnih pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za manj ugodne delovne pogoje.

Dodatki, katerih višina je določena v znesku, se usklajujejo z odstotkom povišanja osnovnih plač.

39. člen

(dodatki za nevarnost in posebne obremenitve)

Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve so:

– Dodatek za čas neposrednega usposabljanja za delo v posebni policijski enoti v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za čas neposrednega izvajanja nalog v posebni policijski enoti v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za čas potapljanja potapljača v okviru usposabljanja v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za čas potapljanja potapljača v primeru intervencije v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za usposobljenost in poučevanje treh ali več po vsebini različnih predmetov v višini 3% urne postavke javnega uslužbenca.

– Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca v:

– oddelkih osnovne šole, ki štejejo do 22 učencev;

– oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo do19 dijakov;

– oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki štejejo do 25 dijakov oziroma vajencev.

– Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 13% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca v:

– oddelkih osnovne šole, ki štejejo 23 in več učencev;

– oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo 20 in več dijakov;

– oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki štejejo 26 in več dijakov oziroma vajencev.

– Dodatek za poučevanje v kombiniranih oddelkih v vrtcih, šolah oziroma zavodih za:

– poučevanje v oddelkih kombiniranih iz dveh razredov v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– poučevanje v oddelkih kombiniranih iz treh oziroma več razredov v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za delo v bolnišničnih oddelkih v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za izvajanje prilagojenega programa v vrtcu in izvajanje prilagojenega, posebnega in vzgojnega programa v šoli oziroma zavodu za:

– delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha, govora ter motnjami v telesnem in gibalnem razvoju, v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo z osebami z motnjami vedenja in osebnosti (s čustveno vedenjskimi težavami) v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo z osebami s težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo z osebami s težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za neposredno delo z osebami z duševno in telesno motnjo v zdravstvenih zavodih, socialnih zavodih, varstveno-delovnih centrih in zavodih za usposabljanje za:

– delo z osebami z lažjo duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– za delo z osebami z zmerno duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo, oviranostjo in z dementnimi osebami v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– za delo z osebami s težjo duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– za delo z osebami s težko duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za delo na višini oziroma v globini za:

– delo na višini od 2m do 4m, v višini 20% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo na višini nad 4m do 20m, v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo na višini nad 20m, v višini 50% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo v alpinistični opremi ali v jamarski oziroma jamski opremi, v višini 100% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za opravljanje storitev v primerih, ko se kot prevozno sredstvo uporablja helikopter v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami.

Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.

40. člen

(dodatek za izmensko delo)

Za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času pripada javnim uslužbencem dodatek v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela v teh pogojih.

41. člen

(dodatek za delo v deljenem delovnem času)

Dodatek za delo v deljenem delovnem času pripada javnim uslužbencem v višini 13% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več.

Dodatek se obračunava le za čas po prekinitvi dela.

42. člen

(dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času)

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure, ki presegajo 8 ur dela dnevno.

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje tudi delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na več kot pet zaporednih dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure opravljene v šestem in sedmem delovnem dnevu.

Če je delovni čas javnega uslužbenca razporejen tako, da ima v enem delovnem dnevu dve ali več prekinitev delovnega časa, ki trajajo najmanj 1 uro, mu za ure dela tako razporejenega delovnega dne pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače.

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo po posebnem razporedu, za kar se šteje delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za dva dni v naprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni delovni čas proračunskega uporabnika ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te kolektivne pogodbe. Delavcu pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače za dejansko opravljene ure po posebnem razporedu.

V primeru, ko javni uslužbenec prejema dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, mu ne pripadata dodatka za izmensko delo in za delo v deljenem delovnem času.

43. člen

(dodatek za delo ponoči)

Višina dodatka za delo ponoči znaša 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela ponoči.

44. člen

(dodatek za delo v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan)

Višina dodatka za delo v nedeljo znaša 75% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Višina dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan znaša 90% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatki se obračunavajo le za čas, ko javni uslužbenec dela v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.

Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, se med seboj izključujeta.

45. člen

(dodatek za delo preko polnega delovnega časa)

Dodatek za delo preko polnega delovnega časa znaša 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa.

46. člen

(dodatek za čas stalne pripravljenosti)

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20% urne postavke osnovne plače.

Javnemu uslužbencu se čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas.

47. člen

Komisija za razlago te kolektivne pogodbe lahko upošteva vsebino določb kolektivnih pogodb dejavnosti in njihove obvezne razlage v zvezi z dodatki za manj ugoden delovni čas, z izjemo njihovih višin, če ugotovi, da niso v nasprotju s KPJS.

Ugotovitve iz prejšnjega odstavka komisija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. Dežurstvo

48. člen

(delo v dežurstvu)

Čas dežurstva se šteje v delovni čas.

Za čas dežurstva, ki presega polni delovni čas, pripada javnemu uslužbencu dodatek za delo preko polnega delovnega časa.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

49. člen

V skladu z 49. č členom ZSPJS se javnim uslužbencem ob določitvi osnovne plače v skladu z ZSPJS upošteva število napredovanj, ki bi jih zaposleni dosegel, če bi glede na število let, ko je delal na enakih delovnih mestih ali delovnih mestih podobne zahtevnosti, napredoval vsaka tri leta za 1 plačni razred, vendar največ za 5 plačnih razredov.

50. člen

Nesorazmerje v osnovni plači predstavlja razliko med osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrščen ob prvem obračunu plač v skladu ZSPJS in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je istočasno preveden njegov nominalni znesek osnovne plače v skladu z 49.b členom ZSPJS.

Nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov, se odpravijo s prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS in to pogodbo, v višini nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi.

Nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od leta 2008 do leta 2010 v skladu z 19. do 25. členom te pogodbe v naslednjih deležih in dinamiki:

1/4 nesorazmerja z vstopom v nov plačni sistem, vendar s poračunom od 1. 5. 2008 dalje,

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2009,

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 9. 2009 in

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 3. 2010.

Delež in dinamika odprave nesorazmerij s 1. 9. 2009 in s 1. 3. 2010 ne veljata, če napoved realne rasti plač v javnem sektorju, ki izhaja iz sprejetih kolektivnih pogodb in drugih podlag za izplačilo plač, preseže napovedano realno rast skupne produktivnosti za več kot 0,5 odstotne točke (oboje iz zadnje uradbe napovedi gospodarskih gibanj UMAR).

V primeru iz prejšnjega odstavka se dinamika in delež odprave preostalih nesorazmerij določita s pogajanji tako, da realna rast plač v javnem sektorju preseže realno rast skupne produktivnosti za 0,5 odstotne točke.

Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov se plačna nesorazmerja odpravijo v celoti najkasneje do konca leta 2010.

51. člen

Osnova za določitev najvišjega možnega letnega zneska za izplačilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca na podlagi prvega odstavka 22. a člena ZSPJS za leto 2008, je osnovna plača javnega uslužbenca, ki mu bo pripadala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za mesec januar 2008.

52. člen

Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe prenehajo veljati vse določbe Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/1991-I, 53/1992, 13/1993 – ZNOIP, 34/1993, 12/1994, 18/1994 – ZRPJZ, 27/1994, 59/1994, 80/1994, 39/1995, 60/1995, 64/1995, 2/1996, 20/1996, 37/1996, 56/1996, 1/1997 (2/1997 – popr.), 19/1997, 25/1997, 37/1997, 40/1997, 79/1997, 87/1997 – ZPSDP, 87/1997, 3/1998, 3/1998, 3/1998, 7/1998, 9/1998, 9/1998, 51/1998, 2/1999, 2/1999, 2/1999, 39/1999 – ZMPUPR, 39/1999 (40/1999 – popr.), 59/1999, 59/1999, 59/1999, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 62/2000, 67/2000, 81/2000, 116/2000, 122/2000, 3/2001, 8/2001, 23/2001, 43/2001, 43/2001, 43/2001, 43/2001, 99/2001, 6/2002, 6/2002, 8/2002, 9/2002, 19/2002, 19/2002, 19/2002, 73/2003, 115/2005, v nadaljnjem besedilu KPnd), ki urejajo osnovne plače, delovno uspešnost in dodatke.

Ostale določbe KPnd ostanejo v veljavi.

53. člen

Ta kolektivna pogodba je sklenjena z dnem podpisa obeh strank, veljati začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0100-62/2007/73

Ljubljana, dne 5. junija 2008

EVA 2008-3111-0032

Vlada Republike Slovenije: Reprezentativni sindikati
javnega sektorja: dr. Gregor Virant l.r.
Minister
za javno upravo GLOSA – SINDIKAT
KULTURE SLOVENIJE
Doro Hvalica l.r. dr. Andrej Bajuk l.r.
Minister
za finance SINDIKAT DRŽAVNIH
ORGANOV SLOVENIJE
Drago Ščernjavič l.r. SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI SLOVENIJE
Bojan Hribar
NI PODPISAL POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE
Branko Prah l.r. SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE
Dušan Pečnik l.r. SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE
Nevenka Lekše l.r. SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE SLOVENIJE
Branimir Štrukelj
NI PODPISAL FIDES, SINDIKAT ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE
Konrad Kuštrin l.r. SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE
Jelka Mlakar l.r. KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE
Boris Mazalin l.r. SINDIKAT POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE
Bogdan Godnič l.r. NEODVISNI SINDIKAT DELAVCEV LJUBLJANSKE UNIVERZE
dr. Tomaž Sajovic
NI PODPISAL SINDIKAT KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV
Peter Kosmač l.r. SIFARM – SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE
Dragana Žitnik l.r. SINDIKAT VETERINARJEV SLOVENIJE NEODVISNOST-KNSS
Milan Štimec l.r. SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE
Darinka Avguštiner l.r. SINDIKATI V ZDRAVSTVU SLOVENIJE – PERGAM
Matija Cevc l.r. SVAS-SINDIKAT VLADNE AGENCIJE SLOVENIJE
Jurij Por l.r. SINDIKAT SLOVENSKIH DIPLOMATOV
Matjaž Kovačič
NI PODPISAL SINDIKAT DELAVCEV RADIODIFUZIJE SLOVENIJE
Tom Zalaznik
NI PODPISAL SINDIKAT SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE
Stanislav Košir l.r. SILMES – SINDIKAT LABORATORIJSKE MEDICINE SLOVENIJE
Stane Tomšič l.r SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
Stanislav Konda
NI PODPISAL SINDIKAT NOVINARJEV SLOVENIJE
Iztok Jurančič l.r. SINDIKAT DELAVCEV PRAVOSODJA SLOVENIJE
Tomaž Virnik l.r. SINDIKAT CENTROV ZA SOCIALNO DELO – SINCE 07 – KSS Pergam
Matic Munc l.r. SINDIKAT SEVALCEV SLOVENIJE PERGAM
Robert Kokovnik l.r.

 

Objavljeno v Zakonodaja

2886. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, Stran 9075.


Na podlagi 98.c člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 90. in 96. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

(1) Ta uredba ureja način določanja plače, dodatke k plači, vrste povračil in nadomestil pripadnikom Slovenske vojske, ki opravljajo obveznosti, prevzete v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami izven države v operacijah, misijah in v drugih oblikah odzivanja države na krize, pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, humanitarni pomoči, evakuaciji slovenskih državljanov in pri izvajanju drugih nalog med opravljanjem vojaške službe oziroma službe izven države (v nadaljnjem besedilu: pripadniki v operacijah kriznega odzivanja ali pripadniki v OKO).

(2) Določbe te uredbe se smiselno uporabljajo tudi za civilne strokovnjake, ki so napoteni oziroma sodelujejo v mednarodnih operacijah ali misijah na obrambnem področju.

2. člen

(zagotavljanje sredstev)

(1) Sredstva za plače in druge prejemke po tej uredbi se zagotavljajo v proračunu ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2) Če zagotavlja sredstva ali del sredstev za plače in druge prejemke pripadnikom med opravljanjem vojaške službe izven države druga država ali mednarodna organizacija, se sredstva zagotavljajo tako, kot to določa mednarodna pogodba oziroma drug mednarodni akt s to državo ali mednarodno organizacijo.

II. PLAČE PRIPADNIKOV V OPERACIJAH KRIZNEGA ODZIVANJA

1. Splošno

3. člen

(opravljanje vojaške službe)

(1) Plača pripadnika v OKO je določena za povprečno mesečno delovno obveznost v skladu z Zakonom o obrambi 174 ur ne glede na dejansko razporeditev delovnega časa.

(2) Pripadniku v OKO se v času opravljanja vojaške službe izven države izplačujejo samo dodatki, povračila in nadomestila, ki so določena s to uredbo.

(3) Pripadnik v OKO v času, ko je napoten na opravljanje vojaške službe izven države, prejema plačo za opravljanje vojaške službe izven države (v nadaljnjem besedilu: plača za opravljanje vojaške službe izven države), razen v primerih, določenih s to uredbo, ko prejema plačo za delo v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: plača v Republiki Sloveniji). Pripadnik v OKO je v času, ko je napoten na opravljanje vojaške službe izven države, upravičen tudi do zneska, ki ustreza višini akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost, obračunanih od plače v Republiki Sloveniji.

4. člen

(plača v Republiki Sloveniji)

(1) Plača pripadnika v OKO za delo v Republiki Sloveniji je plača, ki jo je pripadnik prejemal pred napotitvijo na vojaško službo izven države. Pri določitvi višine plače se upoštevajo že dosežena napredovanja v plačnih razredih ter vsi dodatki, ki jih je prejemal. Plača v Republiki Sloveniji se spremeni, če pripadnik v OKO med napotitvijo na opravljanje vojaške službe izven države napreduje v višji plačni razred.

(2) Plača v Republiki Sloveniji služi kot podlaga za obračun:

– prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plačo pripadnika v času opravljanja vojaške službe izven države;

– nadomestila zaradi odsotnosti z dela, ko je pripadnik med vojaško službi izven države zaradi bolezni ali poškodbe napoten na zdravljenje v Republiko Slovenijo;

– denarnega nadomestila za brezposelnost;

– odpravnine ob upokojitvi in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

(3) Plača v Republiki Sloveniji se izplača:

– če se je moral pripadnik vrniti v domovino zaradi službenih razlogov ali evakuacije zaradi nevarnosti za življenje pripadnika oziroma zdravljenja, od prvega dneva dalje po vrnitvi v Republiko Slovenijo;

– zaradi začasne odstranitve z dela od dneva odstranitve dalje.

5. člen

(obdobje obračuna plače)

(1) Pripadniku v OKO se plača za opravljanje vojaške službe izven države obračuna za ves čas napotitve na opravljanje vojaške službe izven države v skladu z izdanim aktom poveljevanja, s katerim je bil pripadnik napoten izven države.

(2) Pripadniku v OKO se plača obračunava po tej uredbi tudi med koriščenjem posebnega dopusta, ki mu pripada v skladu z merili, ki veljajo po predpisih mednarodne organizacije, v okviru katere pripadnik opravlja vojaško službo, oziroma kadar je to predvideno z odločitvijo o napotitvi pripadnika na opravljanje vojaške službe izven države.

6. člen

(plača za vojaško službo izven države)

(1) Plača pripadnika v OKO je sestavljena iz nominalne osnove za opravljanje vojaške službe izven države in dodatkov.

(2) Osnova za izračun plače za opravljanje vojaške službe izven države je določena z nominalno osnovo za opravljanje vojaške službe izven države ter se obračunava in izplačuje za vsak dan napotitve na vojaško službo izven države tako, da se v skladu z Zakonom o obrambi plača povprečno obračuna za 174 ur mesečno.

(3) Nominalne osnove za opravljanje vojaške službe izven države za izračun plače za posamezno formacijsko dolžnost oziroma naziv na podlagi prejšnjega odstavka so določene v naslednji tabeli:

+-----------------------------+--------------------------------+
| Nazivi |Nominalna osnova za opravljanje |
| | vojaške službe izven države za |
| | izračun plače (v eurih na |
| | mesec) |
| | |
| | |
| | |
| | |
| | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|generalmajor | 3.900 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|brigadir, VVU XV. razreda | 3.700 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|polkovnik, VVU XIV. razreda | 3.500 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|podpolkovnik, višji štabni | 3.400 |
|praporščak, VVU XIII. razreda| |
+-----------------------------+--------------------------------+
|major, štabni praporščak, VVU| 3.300 |
|XII. razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|stotnik, višji praporščak, | 2.900 |
|VVU XI. razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|nadporočnik, praporščak, VVU | 2.600 |
|X. razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|poročnik, višji štabni | 2.300 |
|vodnik, VVU IX. razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|štabni vodnik, NVU VIII. | 2.100 |
|razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|višji vodnik, NVU VII. | 1.900 |
|razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|vodnik, NVU VI. razreda | 1.800 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|naddesetnik, NVU V. razreda | 1.650 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|desetnik, NVU IV. razreda | 1.600 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|poddesetnik, NVU III. razreda| 1.550 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|vojak I, NVU II. razreda | 1.500 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|vojak II, NVU I. razreda | 1.400 |
+-----------------------------+--------------------------------+

(4) Če pripadnik opravlja vojaško službo izven države manj kot 30 dni v mesecu, se plača obračunava za vsak dan napotitve, ko dejansko dela vključno s soboto, nedeljo in praznikom, ki je z zakonom določen kot dela prost dan in za drug z zakonom določen prosti dan. Plača pripadniku pripada le za dejanske dneve dela izven države, pri čemer ti dnevi ne vplivajo na opravljeno redno mesečno delo v državi.

(5) Nominalne osnove za opravljanje vojaške službe izven države za izračun plače za posamezno formacijsko dolžnost oziroma naziv na podlagi prejšnjega odstavka so določene v naslednji tabeli:

+---------------------------------------+---------------------+
| Nazivi | Nominalna osnova za |
| | opravljanje vojaške |
| | službe izven države |
| | za izračun plače (v |
| | eurih na dan) |
| | |
| | |
| | |
+---------------------------------------+---------------------+
|generalmajor | 130|
+---------------------------------------+---------------------+
|brigadir, VVU XV. razreda | 123|
+---------------------------------------+---------------------+
|polkovnik, VVU XIV. razreda | 116|
+---------------------------------------+---------------------+
|podpolkovnik, višji štabni praporščak, | 113|
|VVU XIII. razreda | |
+---------------------------------------+---------------------+
|major, štabni praporščak, VVU XII. | 110|
|razreda | |
+---------------------------------------+---------------------+
|stotnik, višji praporščak, VVU XI. | 96|
|razreda | |
+---------------------------------------+---------------------+
|nadporočnik, praporščak, VVU X. | 86|
|razreda | |
+---------------------------------------+---------------------+
|poročnik, višji štabni vodnik, VVU IX. | 76|
|razreda | |
+---------------------------------------+---------------------+
|štabni vodnik, NVU VIII. razreda | 70|
+---------------------------------------+---------------------+
|višji vodnik, NVU VII. razreda | 63|
+---------------------------------------+---------------------+
|vodnik, NVU VI. razreda | 60|
+---------------------------------------+---------------------+
|naddesetnik, NVU V. razreda | 55|
+---------------------------------------+---------------------+
|desetnik, NVU IV. razreda | 53|
+---------------------------------------+---------------------+
|poddesetnik, NVU III. razreda | 51|
+---------------------------------------+---------------------+
|vojak I, NVU II. razreda | 50|
+---------------------------------------+---------------------+
|vojak II, NVU I. razreda | 46|
+---------------------------------------+---------------------+

2. Dodatki za delo v tujini

7. člen

(vrste dodatkov med vojaško službo izven države)

(1) Pripadniku v OKO pripadajo med vojaško službo izven države naslednji dodatki:

– dodatek za nevarnost na območju delovanja;

– dodatek za nevarne naloge;

– dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja;

– položajni dodatek.

(2) Dodatki iz prejšnjega odstavka se obračunavajo in izplačujejo v skladu z drugim in četrtim odstavkom prejšnjega člena.

8. člen

(dodatek za nevarnost na območju delovanja)

(1) Na območju delovanja se določi dodatek za nevarnost in sicer:

1. v višini 500 eurov, če:

– prihaja do občasnih kršitev premirja,

– prihaja do občasnih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi,

– prihaja do občasnih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij,

– so prisotna neodkrita eksplozivna sredstva,

– so prisotne kriminalne, ekstremne ali teroristične skupine;

2. v višini 600 eurov, če:

– prihaja do pogostih incidentov,

– prihaja do pogostih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi,

– prihaja do pogostih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij,

– ekstremne ali teroristične skupine občasno izvajajo aktivnosti;

3. v višini 1.000 eurov, če:

– prihaja do ponavljajočih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi,

– prihaja do ponavljajočih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij,

– ekstremne ali teroristične skupine pogosto izvajajo aktivnosti;

4. v višini 1.200 eurov, če:

– prihaja do nepretrganih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi,

– prihaja do neprestanih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij,

– ekstremne ali teroristične skupine neprekinjeno izvajajo aktivnosti.

(2) Pri opravljanju vojaške službe izven države manj kot 30 dni v mesecu se višina dodatka za nevarnost na območju delovanja iz prejšnjega odstavka določi v primerih nevarnosti iz 1. točke v višini 16 eurov na dan, iz 2. točke v višini 20 eurov na dan, iz 3. točke v višini 33 eurov na dan in iz 4. točke prejšnjega odstavka v višini 40 eurov na dan.

(3) Dodatek za nevarnost iz prvega in prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister), praviloma vsake tri mesece na predlog Generalštaba Slovenske vojske glede na oceno razmer na območju, na katerem pripadnik v OKO opravlja naloge.

9. člen

(dodatek za nevarne naloge)

(1) Dodatek za nevarne naloge se določi:

1. v višini 500 eurov za izvajanje:

– načrtovanja in spremljanja vojaških aktivnosti,

– kontrole prometa in oseb,

– varovanja objektov in oseb,

– spremljanja vojaških ter drugih konvojev;

2. v višini 750 eurov za izvajanje:

– iskanja in reševanja,

– preiskovanja območij in objektov;

3. v višini 1.000 eurov za izvajanje:

– nadzora množic,

– evakuacije državljanov Republike Slovenije iz nevarnih območij,

– zaščite, reševanja in pomoči;

4. v višini 1.500 eurov za izvajanje:

– razdvajanja sprtih strani in drugih oblik vsiljevanja miru,

– taktičnih premikov v območju bojevanja,

– bojnega iskanja in reševanja,

– protiterorističnega in specialnega delovanja,

– ofenzivnega in defenzivnega delovanja.

(2) Pri opravljanju vojaške službe izven države manj kot 30 dni v mesecu se višina dodatka za nevarne naloge iz prejšnjega odstavka določi pri izvajanju nalog iz 1. točke v višini 16 eurov na dan, iz 2. točke v višini 25 eurov na dan, iz 3. točke v višini 33 eurov na dan in v primerih nevarnosti iz 4. točke prejšnjega odstavka v višini 50 eurov na dan.

(3) Dodatek za izvajanje nevarnih nalog iz prvega odstavka tega člena se določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v OKO v skladu z mandatom in načrtom OKO.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek določi minister na predlog Generalštaba Slovenske vojske višino dodatka za nevarne naloge glede na spremenjene okoliščine, ki so nastale med izvajanjem OKO.

(5) Minister praviloma na predlog Generalštaba Slovenske vojske določi višino dodatka za nevarne vojaške naloge, naloge zaščite, reševanja in pomoči ter druge naloge, ki niso določene v prvem odstavku tega člena.

10. člen

(dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja)

(1) Dodatek v višini 300 eurov se določi, če pripadnik biva ali deluje na območju, kjer so:

– ekstremno visoke ali nizke temperature,

– izredno slabe higienske razmere.

(2) Dodatek za posebne pogoje v višini 300 eurov se določi, če pripadnik biva ali deluje na območju, kjer:

– so prisotne zdravju škodljive in strupene snovi,

– je visoka onesnaženost okolja,

– so prisotne radiološke, biološke in kemične snovi,

– je prisotna izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam.

(3) Dodatka iz prvega in prejšnjega odstavka se ne izključujeta.

(4) Pri opravljanju službe izven države manj kot 30 dni v mesecu se dodatka iz prvega in drugega odstavka tega člena določita v višini 10 eurov na dan.

(5) Območja s posebnimi pogoji za bivanje in delovanje pripadnikov v OKO določi minister praviloma na predlog Generalštaba Slovenske vojske.

11. člen

(položajni dodatek)

(1) Položajni dodatek v OKO znaša:

– 500 eurov za poveljnike voda, njemu enake ali višje enote ter načelnike odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote;

– 300 eurov za enotovne podčastnike voda, njemu enake ali višje enote, sektorske podčastnike, namestnike poveljnika čete, njemu enake ali višje enote ter namestnike načelnika odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote.

(2) Če opravlja pripadnik vojaško službo izven države manj kot 30 dni v mesecu, se položajni dodatek iz prve alinee prejšnjega odstavka določi v višini 16 eurov na dan, iz druge alinee pa v višini 10 eurov na dan.

3. Povračila in nadomestila

12. člen

(vrste povračil in nadomestil med vojaško službo v drugi državi)

Pripadniku v OKO pripada:

– dnevnica,

– nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana,

– dodatno nezgodno zavarovanje,

– povračilo potnih stroškov za izrabo dopusta v Republiki Sloveniji,

– organizacija in pokritje stroškov prevoza posmrtnih ostankov v Republiko Slovenijo.

13. člen

(dnevnica)

Pripadnik v OKO je upravičen do izplačila dnevnice, če občasno opravlja operativne naloge izven države, v katero je napoten na opravljanje v OKO. Dnevnica se določi po merilih, kot jih določa predpis, ki v Republiki Sloveniji ureja službena potovanja v tujino.

14. člen

(nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana)

Pripadniku v OKO pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana v višini, ki je določena s predpisi o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu v Republiki Sloveniji. Osnova za nadomestilo je plača za delo v OKO, dokler se pripadnik ne vrne v Republiko Slovenijo.

15. člen

(dodatno nezgodno zavarovanje)

Pripadnik mora biti v breme ministrstva ves čas opravljanja nalog v OKO posebej zavarovan v skladu z obrambnimi predpisi za primer nesreče pri delu, katere posledica je začasna izguba delovne zmožnosti, oziroma za primer nesreče, katere posledica je smrt, invalidnost, trajna ali začasna nezmožnost za delo in ki se je zgodila v času, ko ne opravlja vojaške službe, razen če je bila nesreča povzročena naklepoma, zaradi velike malomarnosti ali zaradi uživanja alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi.

16. člen

(povračilo potnih stroškov za izrabo dopusta v Republiki Sloveniji)

Pripadnik v OKO ima pravico do posebnega dopusta v skladu z merili, ki veljajo po predpisih mednarodne organizacije, v okviru katere opravlja vojaško službo, oziroma če je to predvideno z odločitvijo o napotitvi na opravljanje vojaške službe izven države. Če razmere, v katerih se opravlja vojaška služba, to dopuščajo in če je predvideno z odločitvijo o napotitvi na opravljanje vojaške službe izven države, ima pripadnik pravico do organiziranega brezplačnega obiska doma praviloma enkrat v treh mesecih v breme ministrstva. V kolikor prevoz ni organiziran, se povrnejo pripadniku stroški najugodnejšega letalskega ali drugega prevoza v ekonomskem razredu.

17. člen

(organizacija prevoza posmrtnih ostankov pripadnika)

Plačilo in organizacijo prevoza umrlega pripadnika v OKO iz druge države v kraj pogreba izvede Generalštab Slovenske vojske.

18. člen

(premestljivost)

(1) Pripadniku Slovenske vojske, ki opravlja naloge v skupnih poveljstvih in enotah mednarodnih organizacij ter drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij in je razporejen na dolžnost, za katero je predvidena napotitev v OKO, se z dnem napotitve v OKO začnejo izplačevati plača ter povračila in nadomestila v skladu s to uredbo.

(2) Pripadnik iz prejšnjega odstavka med napotitvijo v OKO obdrži tudi dodatke ter pravico do povračil in nadomestil po Uredbi o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, če njegovi ožji družinski člani ostanejo v kraju, kjer je opravljal delo pred napotitvijo v OKO:

– dodatek za nezaposlenega partnerja;

– dodatek za nepreskrbljene otroke;

– povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega partnerja, povračilo stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo;

– povračilo dela stroškov vpisnine in šolnine;

– povračilo stroškov za nastanitev;

– povračilo stroškov zdravstvenega zavarovanja;

– povračilo stroškov, nastalih ob smrti ožjega družinskega člana, ki je z njim bival v tujini.

(3) Pripadnik iz prvega odstavka tega člena obdrži pravico do povračila stroškov za nastanitev, če med napotitvijo v OKO zadrži v najemu stanovanje, čeprav nima ožjih družinskih članov v kraju, kjer je opravljal delo pred napotitvijo.

(4) Za ožje družinske člane pripadnika po tem členu se štejejo ožji družinski člani, določeni z Zakonom o službi v Slovenski vojski, ki so upravičeni do celostne skrbi.

III. AKONTACIJA PLAČE

19. člen

(akontacija plače)

(1) Pripadniku v OKO pripada pravica do akontacije plače v protivrednosti 400 eurov, ki se poračuna pri prvi polni obračunani plači.

(2) Pripadniku v OKO iz prejšnjega odstavka, ki je bil zaradi disciplinskega ukrepa razporejen na delo v Republiko Slovenijo ali mu je iz istega razloga prenehalo delovno razmerje, je dolžan akontacijo plače vrniti v enkratnem znesku v 30 dneh po prenehanju opravljanja vojaške službe izven države oziroma prenehanju delovnega razmerja.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

20. člen

(izplačevanje višjega zneska)

Pripadniku v OKO, ki je bil napoten na opravljanje vojaške službe izven države pred uveljavitvijo te uredbe in ki bi v skladu s to uredbo prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, določene po predpisih, ki so se uporabljali do začetka uveljavitve in uporabe te uredbe, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje višji znesek plače.

21. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati za pripadnike v OKO Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 58/03 in 71/04).

22. člen

(začetek veljavnosti in uporaba)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s prvim obračunom plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.

Št. 00718-7/2008/7

Ljubljana, dne 18. junija 2008

EVA 2008-1911-0018

Vlada Republike Slovenije

Janez Janša l.r.
Predsednik

Objavljeno v Zakonodaja

Inšpektor za sistem javnih uslužbencev na podlagi 9. točke tretjega odstavka 180. člena ZJU med drugim nadzoruje tudi vodenje postopkov ocenjevanja delovnih in strokovnih kvalitet. V primeru, da uradnik meni, da je prišlo do posameznih kršitev pri vodenju postopka ocenjevanja, lahko poda prijavo na Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev.

 

Uradnik je bil v letu 2003 na delovnem mestu višjega svetovalca prisoten 4 ure, štiri ure pa je koristil bolniški stalež. Z odločbo o invalidnosti je namreč pridobil status invalida II. kategorije in bil invalidsko upokojen za polovični delovni čas. Od tega dne dalje je njegova dnevna delovna obveznost znašala 4 ure, na podlagi česar je bil na delovnem mestu vsakodnevno prisoten med 7.30 in 11.30 uro. Uradniku, ki mu je bila zaradi njegove zmanjšane zmožnosti za delo priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, je bilo potrebno zagotoviti vse pravice, ki mu gredo iz tega naslova, kot da bi delal poln delovni čas, razen v primerih, ko je z zakonom drugače določeno. Taka izjema je pravica do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Uradniku – invalidu tudi ni bilo mogoče naložiti dela preko določenega delovnega časa, torej tako nadurnega kot tudi ne dodatnega dela. Uradnika je njegov nadrejeni ocenil za leto 2003 z oceno "delo opravlja zadovoljivo". Ob seznanitvi z oceno mu je bilo obrazloženo, da njegova ocena ne more biti večja od "delo opravlja zadovoljivo", ker je bil z dela odsoten več kot 50%, kar naj bi temeljilo na odločitvi oziroma pisnem sklepu kolegija predstojnika organa. Ker se uradnik s tem ni strinjal, je pravočasno zahteval preizkus ocene. Komisija za preizkus ocene je oceno "delo opravlja zadovoljivo" potrdila. Ker je uradnik menil, da je prišlo do kršitev pri vodenju postopka ocenjevanja, je podal prijavo na Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev. Inšpektorica za sistem javnih uslužbencev je opravila inšpekcijski nadzor, in pri tem ugotovila, da je prijava uradnika-prijavitelja utemeljena. Odločitev oziroma pisni sklep kolegija predstojnika organa je nezakonit. Zakon o javnih uslužbencih pri ocenjevanju namreč ne določa kriterija odsotnosti z dela. Ne more se postavljati nobenih omejitev glede prisotnosti oziroma odsotnosti z dela, ne glede na razlog odsotnosti z dela (na primer daljša bolniška, porodniška in/ali starševska odsotnost, izobraževanje).

 

Inšpektorica za sistem javnih uslužbencev je na podlagi 3. točke prvega odstavka 182. člena Zakona o javnih uslužbencih predlagala predstojniku organa, da uradniku-prijavitelju nemudoma zagotovi zakonito ocenitev za leto 2003, v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih in v skladu z ugotovitvami inšpektorice za sistem javnih uslužbencev, navedenimi v zapisniku, ki je bil sestavljen na podlagi opravljenega inšpekcijskega nadzora. Inšpektorica za sistem javnih uslužbencev je v roku, ki ga je določila, prejela obvestilo o izvedenem predlaganem ukrepu, skupaj z dokazili o odpravljeni ugotovljene nepravilnosti.

Objavljeno v Zakonodaja

Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev

 

Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev je bila ustanovljena z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002 in 23/2005). Inšpektor za sistem javnih uslužbencev opravlja nadzor na delovnem področju sistem javnih uslužbencev, in pri tem nadzoruje zlasti:

  • skladnost aktov o sistemizaciji z zakonom in podzakonskimi predpisi;
  • skladnost splošnih aktov s področja sistema javnih uslužbencev z zakonom in podzakonskimi predpisi;
  • zakonitost in pravilnost posredovanja podatkov v centralno kadrovsko evidenco in vodenje zbirke dokumentov v zvezi s kadrovsko evidenco;
Objavljeno v Zakonodaja
Stran 1 od 3

Podatki o SMO

Sindikat Ministrstva za Obrambo

  • Dejavnost: Dejavnost sindikatov
  • Davčna številka: 90213033
  • Naslov: Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana
  • E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Odnosi z javnostmi

Marjan LAH

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. GSM:040 792 528