Zakonodaja

Zakonodaja (7)

Na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 - uradno prečiščeno besedilo) in prvega odstavka 14. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) ter 105. točke Pravil službe v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 84/09) izdaja minister za obrambo

P R A V I L N I K
o službeni oceni

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) S tem pravilnikom se ureja službeno ocenjevanje pri opravljanju vojaške službe, vsebino in obliko službene ocene, kriterije ocenjevanja, postopke ocenjevanja in preizkusa službene ocene ter postopek izvajanja letnih razgovorov z vojaškimi osebami.

(2) Za službeno ocenjevanje civilnih oseb v Slovenski vojski se uporabljajo predpisi, ki veljajo za javne uslužbence.

2. člen

(vojaške osebe, ki se ocenjujejo)

S službeno oceno se ocenjujejo:

- vojaki, podčastniki, častniki, nižji in višji vojaški uslužbenci ter generali stalne sestave Slovenske vojske;

- slušatelji vojaških šol in kandidati za podčastnike in častnike v Slovenski vojski;

- vojaške osebe, ki opravljajo delo na delovnih mestih, za katera se v skladu z Zakonom o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 - uradno prečiščeno besedilo) šteje, da se na njih opravlja vojaška služba;

- vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe izven države;

- vojaki, podčastniki, častniki, nižji in višji vojaški uslužbenci, ki pogodbeno opravljajo službo v rezervni sestavi Slovenske vojske.

3. člen

(obseg in vrste službene ocene)

(1) Službena ocena obsega opisno in številčno oceno usposobljenosti in uspešnosti opravljanja vojaške službe na formacijski dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega, na podlagi rednega spremljanja njegovega dela v skladu s Pravili službe v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 84/09) in tem pravilnikom.

(2) Službena ocena je redna ali izredna.

(3) Redna službena ocena se izdela vsako leto najkasneje do 15. marca za preteklo leto, razen, če načelnik Generalštaba Slovenske vojske v skladu s 102. točko Pravil službe v Slovenski vojski, ne določi drugače.

(4) Izredna službena ocena se izdela po potrebi in po vsakokratni odločitvi poveljnika bataljona, njemu enake ali višje enote. Izredno službeno oceno je treba upoštevati pri izdelavi redne službene ocene. Izredna službena ocena se izdela zlasti v primerih, če je:

- vojaška oseba ali oseba, pristojna za službeno ocenjevanje, razporejena na drugo formacijsko dolžnost oziroma odhaja iz enote pred zaključkom letnega ocenjevalnega obdobja;

- vojaška oseba napotena v mednarodno operacijo ali misijo;

- vojaška oseba napotena na vojaško izobraževanje ali usposabljanje.

4. člen

(uporaba službene ocene)

Službena ocena se uporablja pri karierni poti vojaških oseb, odločanju o povišanju vojaških oseb v činu oziroma napredovanju v razredu ter napredovanju vojaških oseb v plačne razrede. Službena ocena se uporablja tudi pri odločanju o napotitvi na izobraževanje ali usposabljanje, o podaljševanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski, o razporejanju na drugo zahtevnejšo formacijsko dolžnost, podeljevanju priznanj in nagrad ter v drugih primerih, določenih s predpisi ali akti vodenja in poveljevanja.

5. člen

(ocenjevalna obdobja)

(1) S službeno oceno se ocenjuje vojaške osebe, če vojaško službo na formacijski dolžnosti za katero se ocenjujejo, opravljajo najmanj tri mesece. Če vojaška oseba opravlja vojaško službo na formacijski dolžnosti manj kot tri mesece, se uporablja zanjo zadnja službena ocena.

(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem, ko je vojaška oseba imenovana ali razporejena na določeno formacijsko dolžnost ali z dnem vstopa v vojaško šolo.

(3) Če je bila vojaška oseba med letom prerazporejena na drugo formacijsko dolžnost, se jo oceni za opravljanje zadnje formacijske dolžnosti, ki jo je opravljala najmanj tri mesece, pri čemer se upoštevajo vse službene ocene, izdelane za tekoče leto oziroma ocenjevalno obdobje. Nadrejeni je ob razporeditvi vojaške osebe na drugo formacijsko dolžnost, dolžan izdelati redno ali izredno službeno oceno za opravljanje vojaške službe na formacijski dolžnosti pred razporeditvijo.

6. člen

(pristojnost za ocenjevanje)

(1) Za službeno ocenjevanje je pristojen poveljnik voda, njemu enake ali višje enote. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko za službeno ocenjevanje v posamezni enoti ali začasni sestavi oziroma določene vojaške osebe, pooblasti tudi druge vojaške osebe, če službenega ocenjevanja drugače ni mogoče opraviti. Vojaška oseba, ki je pristojna za službeno ocenjevanje, mora biti s tem seznanjena in usposobljena za službeno ocenjevanje.

(2) Pri službenem ocenjevanju vojakov, podčastnikov in nižjih vojaških uslužbencev sodeluje enotovni podčastnik. Enotovni podčastnik predhodno pridobi potrebne informacije in svetuje nadrejenemu, ki je pooblaščen za službeno ocenjevanje.

(3) Če je vojaški osebi nadrejena civilna oseba, je civilna oseba pristojna tudi za službeno ocenjevanje podrejene vojaške osebe. Civilna oseba vojaško osebo službeno oceni po kriterijih splošne ocene in ocene vodstvenih lastnosti. Oceno vojaške usposobljenosti in ocenjevanje uspešnosti pri opravljanju vojaške službe za tako vojaško osebo izdela po liniji poveljevanja nadrejena vojaška oseba ali vojaška oseba, ki jo za to pooblasti načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Nadrejena civilna oseba izdela tudi končno službeno oceno za podrejeno vojaško osebo.

(4) Vojaško osebo med opravljanjem vojaške službe izven države službeno ocenjuje vojaška oseba, ki ji je nadrejena po liniji poveljevanja med opravljanjem vojaške službe v državi. Pri tem upošteva pisno oceno nadrejenega, pri katerem vojaška oseba opravlja vojaško službo izven države.

(5) Program usposabljanja vojaških in civilnih oseb, pristojnih za službeno ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalec), določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

7. člen

(odgovornost ocenjevalca in varovanje osebnih podatkov)

(1) Ocenjevalec je odgovoren za objektivnost, pravičnost in točnost službenega ocenjevanja.

(2) Vojaške in civilne osebe, ki sodelujejo pri službenem ocenjevanju, morajo varovati osebne podatke, s katerimi so se seznanile pri izdelavi službenih ocen.

II. SLUŽBENA OCENA

8. člen

(vsebina službene ocene)

Službena ocena obsega:

- podatke o ocenjevanem, formacijski dolžnosti, ki jo ocenjevani opravlja in o ocenjevalnem obdobju;

- podatke o ocenjevalcu, ki izdeluje službeno oceno, njegovem činu in formacijski dolžnosti v vojaški organizaciji;

- opis delovnih zahtev, ki obsega naziv formacijske dolžnosti ter opis del in nalog določenih s formacijsko dolžnostjo, akti poveljevanja in letnim razgovorom;

- ocene po sestavinah in kriterijih;

- končno oceno in njeno utemeljitev.

9. člen

(sestavine službene ocene)

Službena ocena obsega naslednje sestavne dele:

- splošno oceno;

- oceno vojaške usposobljenosti;

- oceno vodstvenih lastnosti, ki se izdela samo za vojaške osebe, ki imajo pristojnosti in pooblastila v sistemu vodenja in poveljevanja.

10. člen

(splošna ocena)

(1) Splošna ocena je sestavljena iz ocen po kriterijih:

- strokovnosti;

- pravočasnosti;

- samostojnosti;

- ustvarjalnosti;

- natančnosti;

- zanesljivosti pri opravljanju dela;

- količine opravljenega dela;

- sposobnosti sodelovanja in delovanja v timu;

- organiziranosti pri izvajanju nalog;

- sposobnosti komuniciranja;

- odnosa do sredstev in virov;

- osebnega zgleda;

- etičnosti;

- motiviranosti;

- odgovornosti;

- vztrajnosti.

(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se oceni pri:

- strokovnosti - izvajanje nalog v skladu s predpisi, standardi, pravili in spoznanji stroke;

- pravočasnosti - izvajanje nalog v skladu z določenimi ali predpisanimi roki;

- samostojnosti - sposobnost samostojnega opravljanja nalog;

- ustvarjalnosti - sposobnost izvajanja nalog glede na razvijanje novih in uporabnih idej ter dajanje koristnih pobud in predlogov;

- natančnosti - sposobnost izvajanja nalog glede na pogostost napak in kvaliteto dela;

- zanesljivosti opravljanja dela - izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti in popolno ter točno prenašanje informacij;

- količini opravljenega dela - obseg opravljenega dela;

- sposobnosti sodelovanja in delovanja v timu - izvajanje nalog v smislu medsebojnega sodelovanja in skupinskega dela, odnosa do sodelavcev ter prenosa znanja in mentorstva;

- organiziranosti izvajanja nalog - opravljanje nalog v smislu organiziranega in načrtnega izkoriščanja delovnega časa glede na vsebino nalog, roke in prilagajanje nepredvidenim situacijam ter organiziranosti na formacijski dolžnosti;

- sposobnosti komuniciranja - sposobnost ustnega in pisnega izražanja o nalogah v zvezi z delom ter sposobnost izmenjave informacij z drugimi;

- odnosu do sredstev in virov - skrbnost, gospodarnost, pazljivost in namenskost njihove uporabe;

- osebnem zgledu - vpliv ocenjevanega na sodelavce in okolje s svojo urejenostjo, odnosom, dejanji in ravnanji ter spoštovanje Pravil službe v Slovenski vojski;

- etičnosti - spoštovanje določil Kodeksa vojaške etike v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 55/09) in splošnih etičnih načel;

- motiviranosti - stopnja motiviranosti vojaške osebe za kakovostno izvajanje nalog in sledenje ciljem vojaške organizacije;

- odgovornosti - stopnja čuta odgovornosti do vojaške organizacije, sodelavcev in nalog;

- vztrajnosti - stopnja vztrajanja pri doseganju in ohranjanju visokih standardov in učinkovitosti svojega dela ter ocena vztrajnosti pri izboljševanju stanja ali reševanju problemov na formacijski dolžnosti.

11. člen

(ocena vojaške usposobljenosti)

(1) Ocena vojaške usposobljenosti obsega ocene po naslednjih kriterijih:

- strelski usposobljenosti;

- splošni vojaški usposobljenosti;

- vojaški specialistični usposobljenosti;

- gibalni sposobnosti.

(2) Ocena strelske usposobljenosti iz prejšnjega odstavka obsega oceno rezultatov predpisanih streljanj z osebnim ali lahkim pehotnim orožjem ter s skupinskim orožjem rodu oziroma službe v skladu z navodili in programi za izvedbo streljanj različnih vrst v Slovenski vojski.

(3) Ocena splošne vojaške usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena obsega oceno poznavanja predpisov in dokumentov pomembnih za določeno formacijsko dolžnost, znanja osnov vodenja in poveljevanja, splošnih taktičnih znanj, vojaško teoretičnih in veščinskih znanj ter teoretičnih in praktičnih znanj pomembnih za posameznika.

(4) Ocena vojaško specialistične usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena obsega oceno poznavanja razvoja stroke in drugih znanj pomembnih za določeno formacijsko dolžnost, poznavanje standardnih operativnih postopkov in drugih standardov, teoretičnih in praktičnih oziroma veščinskih znanj o orožju, opremi in drugih sredstvih rodu oziroma službe, v katero spada formacijska dolžnost, ki jo opravlja ocenjevani ter ocene strokovnih računalniških, jezikovnih in drugih posebnih znanj.

(5) Ocena gibalne sposobnosti vojaške osebe iz prvega odstavka tega člena se določi s preverjanjem gibalne sposobnosti po navodilu za preverjanje in ocenjevanje gibalnih sposobnosti zaposlenih v Ministrstvu za obrambo, razporejenih na vojaške dolžnosti, kandidatov za pogodbene pripadnike rezervne sestave Slovenske vojske in kandidatov za poklicne pripadnike Slovenske vojske.

(6) Vojaka in vojaškega uslužbenca, ki še nima opravljenega temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja, se ne ocenjuje po kriteriju iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena. Duhovnikov v Slovenski vojski pa se ne ocenjuje po kriteriju iz prve alineje prvega odstavka tega člena.

12. člen

(preverjanje gibalnih sposobnosti in strelska usposobljenost)

(1) Vojaška oseba, ki se v tekočem letu iz neupravičenih razlogov ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti ali strelskega usposabljanja, se oceni z negativno službeno oceno.

(2) Upravičenost razlogov zaradi katerih se vojaška oseba ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti ali predpisanih streljanj, presoja neposredno nadrejeni na podlagi uradnih listin ali drugih dokazil, ki jih mora predložiti vojaška oseba.

(3) Vojaška oseba, ki se udeleži preverjanja gibalnih ali predpisanih streljanj, pa ne doseže minimalnih predpisanih rezultatov, se pri posameznem ali obeh kriterijih, oceni z negativno oceno, ki se upošteva pri izračunu aritmetične sredine ocene vojaške usposobljenosti. V tem primeru službena ocena ne more biti višja od ocene dober. Če vojaška oseba tudi v drugem zaporednem ocenjevalnem obdobju ne doseže minimalnih predpisanih rezultatov, se oceni z negativno službeno oceno.

(4) Vojaške osebe, ki iz upravičenih razlogov nimajo ocenjene strelske usposobljenosti ali ocene gibalnih sposobnosti, po teh kriterijih dobijo vrednost nič, ki se upošteva pri izračunu aritmetične sredine ocene splošne vojaške usposobljenosti.

(5) Negativna ocena iz splošne vojaške usposobljenosti, pomeni tudi negativno službeno oceno.

13. člen

(ocena vodstvenih lastnosti)

(1) Ocena vodstvenih lastnosti je sestavljena iz ocen po kriterijih:

- avtoritete;

- integritete;

- voditeljstva;

- sposobnosti izvajanja funkcij poveljevanja;

- preudarnosti.

(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se oceni pri:

- avtoriteti - stopnjo formalne in neformalne avtoritete, ki se izraža v ugledu ali vplivu, ki ga ima ocenjevani;

- integriteti - sposobnost ocenjevanega, da pooseblja visoke moralne standarde ter da vrednote, ki jih pričakuje od podrejenih spoštuje in pooseblja tudi sam;

- voditeljstvu - vpliv ocenjevanega na podrejene tako, da razumejo smisel odrejenih nalog, jih usmerja in motivira za uresničevanje poslanstva in nalog Slovenske vojske;

- sposobnosti izvajanja poveljevanja - stopnjo znanj in veščin, ki so potrebne za izvajanje funkcij načrtovanja, organiziranja, poveljevanja in kontrole;

- preudarnosti - sposobnost presojanja, objektivnost, razsodnost in premišljenost pri odločanju, dodeljevanju nalog ter uporabi razpoložljivih virov za uresničevanju poslanstva in nalog Slovenske vojske.

14. člen

(povprečne ocene)

(1) Povprečne ocene, ki se uporabljajo pri službeni oceni so odličen (5), zelo dober (4), dober (3), zadovoljiv (2) in negativen (1).

(2) Odlična ocena pomeni odlično opravljeno delo, ki je visoko nad pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.

(3) Zelo dobra ocena pomeni zelo dobro opravljeno delo, ki je nad pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.

(4) Dobra ocena pomeni dobro opravljeno delo, ki je v skladu s pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.

(5) Zadovoljiva ocena pomeni zadovoljivo opravljeno delo, ki je delno pod pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.

(6) Negativna ocena pomeni nezadovoljivo opravljeno delo, ki je v celoti pod pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.

(7) Ocena posamezne sestavine službene ocene iz 9. člena tega pravilnika se določi z aritmetično sredino ocen po predpisanih kriterijih. Končna službena ocena se določi z aritmetično sredino ocen vseh sestavin službene ocene.

(8) Službena ocena odličen se zaključi, če je povprečna ocena 4,50 in več, ocena zelo dober 3,50 in več, ocena dober 2,50 in več, ocena zadovoljiv 1,50 in več in za oceno negativno, če je povprečna ocena manj kot 1,50. Pri tem se upošteva tudi določbe 12. člena tega pravilnika.

(9) Kot službena ocena se pri slušateljih vojaških šol, kandidatih za podčastnike in častnike za obdobje, ko posameznik obiskuje šolo, šteje ocena dosežena na šoli.

(10) Službena ocena se izdeluje na obrazcu, objavljenem v prilogi 1 tega pravilnika in je njegov sestavni del.

15. člen

(izdelava službene ocene, verifikacija in hramba)

(1) Ocenjevalec izdela službeno oceno in jo pošlje v verifikacijo nadrejenemu. Nadrejeni verificira službeno oceno s podpisom, če se z njo strinja. V kolikor se z izdelano službeno oceno ne strinja, utemelji svojo odločitev v VI. delu obrazca objavljenega v prilogi 1 tega pravilnika. V tem primeru ocenjevalec ponovno izdela službeno oceno. Če nadrejeni tudi nove službene ocene ne verificira, jo spremeni in o tem seznani podrejenega. Ta službena ocena je dokončna.

(2) Kot nadrejeni iz prejšnjega odstavka se šteje nadrejeni po liniji poveljevanja. V primeru, ko je ocenjevalec načelnik Generalštaba Slovenske vojske, je nadrejeni minister za obrambo.

(3) Vojaško osebo se po izdelani in verificirani službeni oceni z njo seznani. Ocena, s katero vojaška oseba ni seznanjena ali je ni verificiral višji nadrejeni, ni veljavna. Vojaška oseba je seznanjena z oceno, ko jo podpiše. V primeru odklonitve podpisa se naredi uradni zaznamek, kar predpostavlja, da je bila vojaška oseba seznanjena s službeno oceno.

(4) Službene ocene se hranijo v personalni mapi vojaške osebe. Na zahtevo vojaške osebe se lahko izdela kopija njene službene ocene.

16. člen

(pritožbeni postopek)

Postopek pritožbe zoper službeno oceno je urejen s Pravili službe v Slovenski vojski.

III. LETNI RAZGOVOR

17. člen

(letni razgovor)

(1) Letni razgovor predstavlja podlago za izvedbo službenega ocenjevanja.

(2) Letni razgovori se opravijo na začetku ocenjevalnega obdobja. Letni razgovor se vedno opravi, ko vojaška oseba začne opravljati vojaško službo na novi formacijski dolžnosti. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko določi drugačen rok, do katerega morajo biti opravljeni letni razgovori.

(3) Z letnim razgovorom se vojaški osebi določi cilje in ključne naloge, doseganje delovne uspešnosti ter druge elemente v ocenjevalnem obdobju.

(4) Zapis letnega razgovora se izdela v dveh izvodih in se med ocenjevalnim obdobjem hrani pri ocenjevalcu in ocenjevani vojaški osebi. Po zaključku ocenjevalnega obdobja se en izvod hrani v personalni mapi vojaške osebe, tako da se pripne k izdelani službeni oceni.

(5) Zapis vsebine letnega razgovora se opravi na obrazcu, ki je določen v prilogi 2 tega pravilnika in je njegov sestavni del.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. člen

(prehodno obdobje)

(1) Za ocenjevanje vojaških oseb, ki jim je napredovalno obdobje za napredovanje v plačne razrede pričelo teči v obdobju pred začetkom izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 - uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 58/08, 80/08, 48/09 in 91/09) in pred začetkom uporabe Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08 in 91/08), se v obdobju do začetka uporabe Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, uporabljajo predpisi, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, skladno s kriteriji iz osmega in devetega odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede.

(2) V primeru, ko se službena ocena vojaške osebe, pridobljena v napredovalnem obdobju pred začetkom izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in ocena, pridobljena na podlagi ovrednotenja iz prejšnjega odstavka razlikujeta, se upošteva ocena, ki je za vojaško osebo ugodnejša.

(3) Za napredovanje v plačnem razredu se službena ocena zadovoljivo, pridobljena pred začetkom uporabe tega pravilnika, točkuje z dvema točkama, ocena dobro s tremi točkami in ocena odlično s petimi točkami. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje.

19. člen

(službena ocena in poviševanje)

V postopku poviševanja v činu oziroma napredovanju v razred se službena ocena prav dobro, izdelana po kriterijih za ocenjevanje službene ocene pred uveljavitvijo tega pravilnika, šteje kot odlična ocena.

20. člen

(službene ocene za leto 2009)

Službene ocene za leto 2009 se izdelajo v skladu s tem pravilnikom v rokih, ki jih določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske, pri čemer se upošteva tudi roke za napredovanje v plačnih razredih.

21. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem začetka uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o službeni oceni (Uradni list RS, št. 111/03 in 34/04).

22. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0070-34/2009-8

Ljubljana, dne 6. januarja 2010

EVA 2009-1911-0009

dr. Ljubica Jelušič l.r.
Ministrica
za obrambo

Objavljeno v Zakonodaja

2429. Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), Stran 6245.


Na podlagi določil Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo in 17/08, v nadaljnjem besedilu ZSPJS)

Vlada Republike Slovenije kot stranka na strani delodajalca

in

reprezentativni sindikati javnega sektorja kot stranka na strani javnih uslužbencev

sklenejo

K O L E K T I V N O   P O G O D B O
za javni sektor (KPJS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(veljavnost kolektivne pogodbe)

a) Krajevna:

Na območju Republike Slovenije.

b) Stvarna:

Za proračunske uporabnike iz 1. in 2. točke 2. člena ZSPJS, ki so:

– državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju: lokalne skupnosti),

– javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter

– druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Za javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, ta kolektivna pogodba ne velja.

c) Osebna:

Za javne uslužbence.

d) Časovna:

Kolektivna pogodba se sklepa za nedoločen čas.

II. OBLIGACIJSKI DEL

2. člen

(pozitivna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

3. člen

(negativna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju kolektivne pogodbe.

4. člen

(spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe lahko na strani javnih uslužbencev predlagajo najmanj štirje reprezentativni sindikati različnih dejavnosti javnega sektorja.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

5. člen

(predlog za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)

Pogodbena stranka, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svoj obrazložen predlog s priporočenim pismom.

Nasprotna stranka se mora do predloga opredeliti v 60 dneh po prejemu.

V primeru, da nasprotna stranka predloga za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe ne sprejme oziroma se do predloga ne opredeli v 60 dneh, predlagateljica lahko uvede postopek posredovanja.

6. člen

(pobuda za sklenitev nove pogodbe)

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli od strank.

Na pisno pobudo za sklenitev nove kolektivne pogodbe se mora druga stranka opredeliti v 60 dneh od prejema pobude.

7. člen

(pogajanja)

Pogajanja za novo kolektivno pogodbo oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se začnejo, ko ena stranka predloži drugi stranki predlog nove kolektivne pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.

8. člen

(reševanje nesoglasij oziroma sporov)

Nesoglasja oziroma spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, stranki odpravljata oziroma rešujeta s posredovanjem oziroma arbitražo v skladu z določili te kolektivne pogodbe.

9. člen

(postopek posredovanja)

Postopek posredovanja je uveden, ko ena stranka vloži predlog.

Predlagatelj posredovanja v predlogu za posredovanje predlaga neodvisnega strokovnjaka – posrednika. Druga stranka odgovori na predlog. V primeru, da druga stranka v roku 45 dni od prejema predloga ne odgovori na predlog ali ne soglaša s predlaganim strokovnjakom, se šteje, da postopek ni bil uspešen.

Šteje se, da postopek ni bil uspešen tudi v primeru, da med strankama v roku 60 dni od uvedbe postopka ne pride do uskladitve stališč o vprašanju, ki je predmet posredovanja.

Postopek posredovanja se zaključi s pisnim sporazumom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

10. člen

(arbitražni postopek)

V primeru, da postopek posredovanja, o vprašanju, ki ga je treba urediti s kolektivno pogodbo, ni bil uveden ali uspešen, o vprašanju odloča arbitraža. Postopek pred arbitražo sproži katerakoli stranka.

Katerakoli stranka kolektivne pogodbe lahko sproži postopek pred arbitražo tudi v primeru kršitve pravic zaposlenih ali strank kolektivne pogodbe. Postopek reševanja sporov pred arbitražo v takem primeru ni obvezen.

O vprašanjih, za katera predpisi ne določajo, da jih je obvezno urediti s kolektivno pogodbo, lahko stranka kolektivne pogodbe uvede arbitražni postopek zaradi ureditve vprašanja, za katerega obstaja njun medsebojni interes, da se uredi s kolektivno pogodbo ali arbitražno odločbo, le s soglasjem druge stranke kolektivne pogodbe.

Za odločanje o posamezni zadevi vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa določita stranki sporazumno.

V primeru, da arbitri niso imenovani v 45 dneh oziroma, da arbitraža ne odloči v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko katerakoli stranka sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiščem.

V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo Določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki veljajo za kolektivne delovne spore.

Arbitražna odločba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

11. člen

(komisija za razlago kolektivne pogodbe)

Pogodbeni stranki sporazumno imenujeta sedemčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stranka imenuje tri člane komisije, s soglasjem pa imenujeta predsednika komisije. Komisija se konstituira najkasneje v 60 dneh po začetku veljavnosti kolektivne pogodbe.

Komisija sprejema razlage kolektivne pogodbe, ki pomenijo obvezen način uporabe njenih določb za obe stranki ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz te kolektivne pogodbe.

Razlage komisije se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev, ko gre za razlago določb, ki so v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev enake, kot določbe v tej kolektivni pogodbi.

Stroški dela komisije bremenijo ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju.

Do konstituiranja komisije za razlago kolektivne pogodbe opravlja njeno delo Pogajalska komisija za pogajanja o kolektivni pogodbi za skupno metodologijo in kolektivni pogodbi za javni sektor.

12. člen

(prenehanje kolektivne pogodbe)

Kolektivna pogodba preneha veljati s sporazumom obeh strank ali z odpovedjo.

Šteje se, da je pogodba prenehala veljati na podlagi sporazuma obeh strank, če ga na sindikalni strani podpiše večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

Sporazum o prenehanju kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

13. člen

(odpoved kolektivne pogodbe)

Kolektivno pogodbo lahko vsaka stranka odpove s priporočenim pismom z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom.

Kolektivno pogodbo lahko na strani javnih uslužbencev odpovejo le vsi podpisniki skupaj.

Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Odpoved kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. TARIFNI DEL

1. Osnovna plača

14. člen

(definicija osnovne plače)

Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom na plačni lestvici.

15. člen

(najnižji plačni razred za posamezen tarifni razred)

Najnižji plačni razredi za posamezen tarifni razred so naslednji:

+----------------------------------+---------------------------+

|          Tarifni razred          |  Najnižji plačni razred   |

|                                  |     brez napredovanja     |

+----------------------------------+---------------------------+

|                 I                |             1             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                II                |             3             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                III               |             7             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                IV                |            10             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                 V                |            12             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                VI                |            19             |

+----------------------------------+---------------------------+

|               VII/1              |            25             |

+----------------------------------+---------------------------+

|               VII/2              |            29             |

+----------------------------------+---------------------------+

|               VIII               |            31             |

+----------------------------------+---------------------------+

|                IX                |            36             |

+----------------------------------+---------------------------+

1.1. Orientacijska delovna mesta

16. člen

(določitev plačnega razreda orientacijskih delovnih mest)

V skladu s to pogodbo se določajo orientacijska delovna mesta plačnih skupin C do J in sicer:

Plačna skupina C:

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega   |   Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta       |   razred   |  razred   |

|              |                      |            |brez napr. |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C025003       |Referent              |      V     |    18     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C026002       |Višji referent        |     VI     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C027005       |Svetovalec            |    VII/1   |    28     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C027010       |Višji svetovalec      |    VII/2   |    33     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C027001       |Podsekretar           |    VII/2   |    41     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C035003       |Policist              |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C035001       |Kriminalist           |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C045001       |Vojak                 |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C055001       |Carinik               |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C065006       |Paznik                |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C065001       |Izterjevalec          |      V     |    21     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C066001       |Davčni kontrolor      |     VI     |    22     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C067002       |Inšpektor             |    VII/2   |    36     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C067016       |Notranji revizor      |    VII/1   |    28     |

|              |svetovalec            |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C067017       |Notranji revizor višji|    VII/2   |    34     |

|              |svetovalec            |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|C067014       |Notranji revizor      |    VII/2   |    41     |

|              |podsekretar           |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

Plačna skupina D:

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega   |   Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta       |   razred   |  razred   |

|              |                      |            |brez napr. |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D010001       |Asistent z doktoratom |     IX     |    36     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D019001       |Visokošolski učitelj  |     IX     |    43     |

|              |docent                |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D027021       |Predavatelj višje     |    VII/2   |    31     |

|              |strokovne šole        |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D027030       |Učitelj               |    VII/2   |    30     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D035001       |Pomočnik vzgojitelja  |      V     |    19     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|D037007       |Vzgojitelj            |    VII/1   |    30     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

Plačna skupina E:

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega    |  Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta        |  razred   |  razred   |

|              |                       |           |brez napr. |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E017005       |Zdravnik sekundarij    |   VII/2   |    31     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E017022       |Zobozdravnik           |   VII/2   |    35     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E017001       |Zdravnik brez          |   VII/2   |    35     |

|              |specializacije/zdravnik|           |           |

|              |po opravljenem         |           |           |

|              |sekundariatu           |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E018001       |Zdravnik specialist II |   VIII    |    41     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E025005       |Farmacevtski tehnik    |     V     |    19     |

|              |III                    |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E027005       |Farmacevt III          |   VII/2   |    32     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E028005       |Farmacevt specialist   |   VIII    |    39     |

|              |II                     |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E035009       |Srednja medicinska     |     V     |    19     |

|              |sestra v ambulanti     |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E037001       |Diplomirana babica     |   VII/1   |    29     |

|              |dispanzerska dejavnost |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E037011       |Diplomirana medicinska |   VII/1   |    29     |

|              |sestra dispanzerska    |           |           |

|              |dejavnost              |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E037038       |Profesor zdravstvene   |   VII/2   |    30     |

|              |vzgoje                 |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E045007       |Laboratorijski tehnik  |     V     |    19     |

|              |III                    |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E047024       |Fizioterapevt III      |   VII/1   |    29     |

|              |(ambulanta)            |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E047056       |Radiološki inženir III |   VII/1   |    31     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E048001       |Klinični psiholog      |   VIII    |    39     |

|              |specialist             |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|E048007       |Medicinski biokemik    |   VIII    |    39     |

|              |specialist III         |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

Plačna skupina F:

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega   |   Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta       |   razred   |  razred   |

|              |                      |            |brez napr. |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F017012       |Strokovni delavec     |    VII/2   |    30     |

|              |storitve              |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F017008       |Skupinski habilitator |    VII/2   |    31     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F024002       |Bolničar negovalec II |     IV     |    15     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F024005       |Socialna oskrbovalka  |     IV     |    16     |

|              |II                    |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F025012       |Varuhinja I           |      V     |    19     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F025010       |Srednja medicinska    |      V     |    21     |

|              |sestra II             |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F027010       |Medicinska sestra     |    VII/1   |    31     |

|              |vodja tima            |            |           |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

|F027001       |Delovni terapevt      |    VII/1   |    29     |

+--------------+----------------------+------------+-----------+

Plačna skupina G:

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega    |  Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta        |  razred   |  razred   |

|              |                       |           |brez napr. |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G026020       |Tajnica režije skript  |    VI     |    24     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G016007       |Zborist                |    VI     |    24     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027005       |Bibliotekar            |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027029       |Snemalec               |   VII/2   |    29     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027017       |Napovedovalec          |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027016       |Montažer               |   VII/2   |    29     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027006       |Kamerman               |   VII/2   |    29     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027015       |Mojster zvoka          |   VII/2   |    32     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027020       |Novinar specialist     |   VII/2   |    34     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G017008       |Dramski igralec        |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G017041       |Scenarist              |   VII/2   |    34     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027021       |Novinar urednik        |   VII/2   |    36     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G017007       |Dramaturg              |   VII/2   |    33     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G017044       |Solist v simfoničnem   |   VII/2   |    37     |

|              |ali operno simfoničnem |           |           |

|              |orkestru               |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027013       |Mojster mešalec slike  |   VII/2   |    32     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027027       |Producent              |   VII/2   |    33     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027010       |Glasbeni urednik       |   VII/2   |    35     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027040       |Režiser                |   VII/2   |    41     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027014       |Mojster osvetljave     |   VII/2   |    32     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G017014       |Koncertni mojster      |   VII/2   |    43     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G025033       |Šepetalec v dramskem   |     V     |    18     |

|              |gledališču             |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G025002       |Arhivski tehnik        |     V     |    18     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G026003       |Inspicient             |    VI     |    23     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027019       |Novinar poročevalec    |   VII/2   |    31     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027012       |Kustos                 |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G027018       |Novinar komentator     |   VII/2   |    41     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G028005       |Kustos z magisterijem  |   VIII    |    33     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|G029010       |Kustos z doktoratom    |    IX     |    39     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

Plačna skupina H:

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega    |  Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta        |  razred   |  razred   |

|              |                       |           |brez napr. |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|H018001       |Asistent z             |   VIII    |    32     |

|              |magisterijem           |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|H019001       |Asistent z doktoratom  |    IX     |    36     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|H019007       |Znanstveni sodelavec   |    IX     |    43     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

Plačna skupina I:

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega    |  Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta        |  razred   |  razred   |

|              |                       |           |brez napr. |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I015038       |Revirni lovec II       |     V     |    18     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I015003       |Gasilec                |     V     |    21     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I016025       |Revirni gozdar V       |    VI     |    22     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I016015       |Namestnik vodje        |    VI     |    25     |

|              |gasilske izmene II     |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I017008       |Gozdar načrtovalec     |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|I017165       |Vodja gasilske izmene  |   VII/1   |    31     |

|              |I                      |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

Plačna skupina J:

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|Šifra ODM     |Ime orientacijskega    |  Tarifni  |  Plačni   |

|              |delovnega mesta        |  razred   |  razred   |

|              |                       |           |brez napr. |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J015013       |Knjigovodja V          |     V     |    17     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J015001       |Analitik V             |     V     |    17     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J015008       |Finančnik V            |     V     |    17     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J016001       |Analitik VI            |    VI     |    20     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J016027       |Računovodja VI         |    VI     |    22     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J016005       |Finančnik VI           |    VI     |    21     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017141       |Strokovni sodelavec za |   VII/1   |    28     |

|              |upravno pravne zadeve  |           |           |

|              |VII/1                  |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017016       |Finančnik VII/1        |   VII/1   |    28     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017025       |Informatik VII/1       |   VII/1   |    28     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017036       |Kadrovik VII/1         |   VII/1   |    28     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017093       |Računovodja VII/2      |   VII/2   |    29     |

|              |(III)                  |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J017025       |Informatik VII/2       |   VII/2   |    30     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J025019       |Tajnica V              |     V     |    15     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J025013       |Sodni zapisnikar V     |     V     |    18     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J026004       |Poslovni sekretar VI   |    VI     |    21     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J027006       |Poslovni sekretar      |   VII/1   |    25     |

|              |VII/1                  |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J032013       |Perica II              |    II     |     7     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J032001       |Čistilka II            |    II     |     6     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J033027       |Vratar III             |    III    |     8     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J033023       |Telefonist III         |    III    |     8     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J034089       |Kuhar IV               |    IV     |    13     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J034025       |Voznik IV              |    IV     |    11     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J035025       |Hišnik V               |     V     |    16     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J035035       |Kuhar V                |     V     |    16     |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

|J035005       |Delovni inštruktor     |     V     |    21     |

|              |UIKS V                 |           |           |

+--------------+-----------------------+-----------+-----------+

17. člen

(priloga 1)

Prevedba nominalnih zneskov osnovnih plač orientacijskih delovnih mest in njihova uvrstitev v najbližji plačni razred v skladu z ZSPJS je priloga 1 te kolektivne pogodbe.

18. člen

(katalog funkcij, delovnih mest in nazivov)

Orientacijska delovna mesta plačnih skupin od C do J iz 16. člena te kolektivne pogodbe, so sestavni del Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.

1.2. Višina in način uskladitve osnovnih plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2008 do 2009

1.2.1 Višina in način splošne uskladitve osnovnih plač za obdobje 2008 do 2009

19. člen

(splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2008)

V letu 2008 se osnova za uskladitev osnovnih plač določi v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebščin (inflacije) za leto 2008 v Republiki Sloveniji.

Na podlagi 50. člena ZSPJS in skladno s to pogodbo se s 1. julijem 2008 izvede splošna uskladitev osnovnih plač iz veljavne priloge 1 ZSPJS v višini 50% osnove iz prvega odstavka tega člena.

V primeru, da bo dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2007 do decembra 2008 presegla predvideno rast inflacije iz prvega odstavka tega člena, se osnovne plače v mesecu januarju 2009 zvišajo za nastalo razliko.

20. člen

(splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2009)

V letu 2009 se osnova za uskladitev osnovnih plač določi v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebščin (inflacije) za leto 2009 v Republiki Sloveniji.

Na podlagi 50. člena ZSPJS in skladno s to pogodbo se s 1. julijem 2009 izvede splošna uskladitev osnovnih plač iz veljavne priloge 1 ZSPJS v višini 50% osnove iz prvega odstavka tega člena.

V primeru, da dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2008 do decembra 2009 presegla predvideno rast inflacije iz prvega odstavka tega člena, se osnovne plače v mesecu januarju 2010 zvišajo za nastalo razliko.

1.2.2. Višina sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2008 do 2009

21. člen

(odprava plačnih nesorazmerij za leto 2008)

V letu 2008 se za odpravo plačnih nesorazmerij nameni 50% osnove za uskladitev osnovnih plač iz 20. člena te pogodbe.

Na podlagi 50. člena ZSPJS se s 1. julijem 2008 namenijo sredstva dela osnove za uskladitev osnovnih plač iz prvega odstavka tega člena za odpravo plačnih nesorazmerij.

V letu 2008 se za odpravo plačnih nesorazmerij dodatno nameni tudi 30% realne rasti produktivnosti dela.

22. člen

(odprava plačnih nesorazmerij za leto 2009)

V letu 2009 se za odpravo plačnih nesorazmerij nameni 50% osnove za uskladitev osnovnih plač 21. člena te pogodbe.

Na podlagi 50. člena ZSPJS se s 1. julijem 2009 namenijo sredstva dela osnove za uskladitev osnovnih plač iz prvega odstavka tega člena za odpravo plačnih nesorazmerij.

V letu 2009 se za odpravo plačnih nesorazmerij dodatno nameni tudi 50% realne rasti produktivnosti dela.

23. člen

(poraba sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij)

Vlada Republike Slovenije se zavezuje, da bo do konca leta 2009 podpisnike te kolektivne pogodbe vsak konec leta pisno seznanjala o dejanskem obsegu sredstev na namenskih postavkah za odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju.

1.3. Višina regresa za letni dopust v javnem sektorju za leti 2008 in 2009

24. člen

(regres za letni dopust za leto 2008)

Regres za letni dopust iz leta 2007 se uskladi za višino osnove za uskladitev osnovnih plač za leto 2008 in se izplača pri plači za april 2008.

25. člen

(regres za letni dopust za leto 2009)

Regres za letni dopust iz leta 2008 se uskladi za višino osnove za uskladitev osnovnih plač za leto 2009 in se izplača pri plači za april 2009.

26. člen

(uskladitev dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)

Zneski dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence iz priloge k Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03), usklajeni s Sklepom o uskladitvi dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 67/07), se v letu 2008 uskladijo za celotno osnovo za uskladitev osnovnih plač v javnem sektorju tako, da se povečajo za 4 odstotke.

Zneski dodatnih premij se v skladu s prejšnjim odstavkom uskladijo s 1. julijem 2008.

Usklajene zneske skupne premije ugotovi Odbor zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence iz 30. člena Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04) in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«

2. Redna delovna uspešnost

27. člen

(obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)

Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev za leto 2008 znaša 2% letnih sredstev za osnovne plače.

Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti se za vsako naslednje leto določi z aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor najkasneje do 1. septembra. V primeru, da skupen obseg sredstev do tega roka ni določen, se v tekočem letu uporablja enak odstotek kot v preteklem letu.

Letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev pri posameznem uporabniku proračuna, se mora zagotoviti v enakem odstotku, kot je dogovorjeno v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.

V ta obseg sredstev se ne všteva obsega sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti za ravnatelje, direktorje in tajnike, ki se jim osnovna plača določa v skladu z uredbo vlade.

Letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti uporabnika proračuna mora biti izplačan v celoti, ne glede na poslovni rezultat uporabnika proračuna.

28. člen

(osnove za določitev obsega sredstev in za izplačilo redne delovne uspešnosti)

Pri posameznem proračunskem uporabniku se obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti, v skladu s prejšnjim členom te kolektivne pogodbe, določi na podlagi osnovnih plač javnih uslužbencev, določenih v skladu s pogodbami o zaposlitvi. Pri tem se upošteva podatke o osnovnih plačah za posamezne mesece. Na tej podlagi uporabnik proračuna določi obseg sredstev za posamezno obdobje ocenjevanja. Če se delitev sredstev opravi na ravni organizacijske enote, se določi obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti na enak način tudi za posamezno organizacijsko enoto.

Osnova za določitev najvišjega možnega letnega zneska za izplačilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca na podlagi prvega odstavka 22. a člena ZSPJS, je osnovna plača javnega uslužbenca, ki mu je pripadala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za mesec december preteklega leta. Če javni uslužbenec sklene delovno razmerje v javnem sektorju v tekočem letu, se določi sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka na podlagi osnovne plače, ki bi javnemu uslužbencu pripadala za december preteklega leta.

Osnova za obračun redne delovne uspešnosti posameznega javnega uslužbenca je njegova osnovna plača za čas rednega dela v ocenjevalnem obdobju.

29. člen

(delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)

Delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti se izvede na ravni uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.

30. člen

(postopek)

Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno.

Postopek iz prejšnjega odstavka se izvede pred vsakokratnim izplačilom dela plače za delovno uspešnost in se opravi na obrazcih, ki so v prilogi 2 te kolektivne pogodbe.

Pri izplačilu januarske plače javni uslužbenec prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Letno obvestilo o ocenjevanju javnega uslužbenca, ki je pri opravljanju svojega rednega dela dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se shrani tudi v njegovo personalno mapo.

31. člen

(kriteriji za določitev dela plače za delovno uspešnost)

Del plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi naslednjih kriterijev:

– znanje in strokovnost,

– kakovost in natančnost,

– odnos do dela in delovnih sredstev,

– obseg in učinkovitost dela in

– inovativnost.

32. člen

(merila za vrednotenje kriterijev in izračun višine dela plače za redno delovno uspešnost)

Vsak posamezen kriterij za ugotavljanje delovne uspešnosti iz prejšnjega člena te kolektivne pogodbe je ovrednoten z 1 točko, ki pomeni doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov pri posameznem kriteriju.

Seštevek števila točk, ki jih javni uslužbenec doseže, je podlaga za določitev višine dela plače za redno delovno uspešnost javnega uslužbenca. Pri določitvi dela plače za redno delovno uspešnost posameznega javnega uslužbenca se poleg seštevka števila točk posameznega javnega uslužbenca upošteva tudi obseg sredstev iz prvega odstavka 28. člena te kolektivne pogodbe. Navodilo za izračun redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca je v prilogi 2 te kolektivne pogodbe.

33. člen

(objava)

Vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.

34. člen

(varstvo pravic)

Javni uslužbenec lahko uveljavlja varstvo pravic po postopkih in na način, ki je predpisan z delovno pravno zakonodajo.

3. Dodatki

35. člen

(dodatek za delovno dobo)

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.

Dodatek za delovno dobo iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbenkam poveča za 0,10% za vsako zaključeno leto delovne dobe nad 25 let. V primeru, da v skladu z zakonodajo, pride do izenačitve dolžine pokojninske dobe za ženske in moške, se javnim uslužbenkam preneha izplačevati povečani dodatek iz tega odstavka.

36. člen

(dodatek za mentorstvo)

Javnemu uslužbencu, ki je ob svojem rednem delovnem času določen za uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, pripada za vsako, s programom oziroma z normativom določeno mentorsko uro, dodatek za mentorstvo.

Dodatek za mentorstvo znaša 20% urne postavke osnovne plače mentorja.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec opravlja delo mentorja.

37. člen

(dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat)

Dodatek za specializacijo po končanem univerzitetnem izobraževanju (prejšnja v ZSPJS; v nadaljevanju specializacija), znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem v primeru, da izobrazba, pridobljena s specializacijo, magisterijem ali doktoratom v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, če je specializacija, magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo.

Dodatek iz prejšnjega odstavka je določen v nominalnem znesku, in sicer višina dodatka za specializacijo znaša 45,00 € bruto, za znanstveni magisterij 70,00 € bruto in za doktorat 115,00 € bruto.

Dodatki se usklajujejo na enak način kot osnovne plače.

Dodatki se med seboj izključujejo.

V primeru, da ima javni uslužbenec več naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.

38. člen

(dodatki za manj ugodne delovne pogoje)

Dodatki za manj ugodne delovne pogoje so:

Dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja. Višina dodatka znaša 1 € za vsako začeto uro dela v kontroliranem območja ionizirajočega sevanja.

Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša:

– za pripravo, aplikacije citostatikov in nego 1€ za vsako začeto uro dela v teh pogojih,

– za pripravo citostatikov in za delo s kontaminiranimi odpadki 0,50 € za vsako začeto uro dela v teh pogojih.

Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen ionizirajočemu sevanju ali učinku citostatikov, določi oseba javnega prava.

Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko javni uslužbenec dela v manj ugodnih delovnih pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za manj ugodne delovne pogoje.

Dodatki, katerih višina je določena v znesku, se usklajujejo z odstotkom povišanja osnovnih plač.

39. člen

(dodatki za nevarnost in posebne obremenitve)

Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve so:

– Dodatek za čas neposrednega usposabljanja za delo v posebni policijski enoti v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za čas neposrednega izvajanja nalog v posebni policijski enoti v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za čas potapljanja potapljača v okviru usposabljanja v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za čas potapljanja potapljača v primeru intervencije v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za usposobljenost in poučevanje treh ali več po vsebini različnih predmetov v višini 3% urne postavke javnega uslužbenca.

– Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca v:

– oddelkih osnovne šole, ki štejejo do 22 učencev;

– oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo do19 dijakov;

– oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki štejejo do 25 dijakov oziroma vajencev.

– Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 13% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca v:

– oddelkih osnovne šole, ki štejejo 23 in več učencev;

– oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo 20 in več dijakov;

– oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki štejejo 26 in več dijakov oziroma vajencev.

– Dodatek za poučevanje v kombiniranih oddelkih v vrtcih, šolah oziroma zavodih za:

– poučevanje v oddelkih kombiniranih iz dveh razredov v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– poučevanje v oddelkih kombiniranih iz treh oziroma več razredov v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za delo v bolnišničnih oddelkih v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za izvajanje prilagojenega programa v vrtcu in izvajanje prilagojenega, posebnega in vzgojnega programa v šoli oziroma zavodu za:

– delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha, govora ter motnjami v telesnem in gibalnem razvoju, v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo z osebami z motnjami vedenja in osebnosti (s čustveno vedenjskimi težavami) v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo z osebami s težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo z osebami s težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za neposredno delo z osebami z duševno in telesno motnjo v zdravstvenih zavodih, socialnih zavodih, varstveno-delovnih centrih in zavodih za usposabljanje za:

– delo z osebami z lažjo duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– za delo z osebami z zmerno duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo, oviranostjo in z dementnimi osebami v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– za delo z osebami s težjo duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– za delo z osebami s težko duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za delo na višini oziroma v globini za:

– delo na višini od 2m do 4m, v višini 20% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo na višini nad 4m do 20m, v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo na višini nad 20m, v višini 50% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

– delo v alpinistični opremi ali v jamarski oziroma jamski opremi, v višini 100% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

– Dodatek za opravljanje storitev v primerih, ko se kot prevozno sredstvo uporablja helikopter v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami.

Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.

40. člen

(dodatek za izmensko delo)

Za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času pripada javnim uslužbencem dodatek v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela v teh pogojih.

41. člen

(dodatek za delo v deljenem delovnem času)

Dodatek za delo v deljenem delovnem času pripada javnim uslužbencem v višini 13% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več.

Dodatek se obračunava le za čas po prekinitvi dela.

42. člen

(dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času)

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure, ki presegajo 8 ur dela dnevno.

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje tudi delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na več kot pet zaporednih dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure opravljene v šestem in sedmem delovnem dnevu.

Če je delovni čas javnega uslužbenca razporejen tako, da ima v enem delovnem dnevu dve ali več prekinitev delovnega časa, ki trajajo najmanj 1 uro, mu za ure dela tako razporejenega delovnega dne pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače.

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo po posebnem razporedu, za kar se šteje delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za dva dni v naprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni delovni čas proračunskega uporabnika ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te kolektivne pogodbe. Delavcu pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače za dejansko opravljene ure po posebnem razporedu.

V primeru, ko javni uslužbenec prejema dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, mu ne pripadata dodatka za izmensko delo in za delo v deljenem delovnem času.

43. člen

(dodatek za delo ponoči)

Višina dodatka za delo ponoči znaša 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela ponoči.

44. člen

(dodatek za delo v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan)

Višina dodatka za delo v nedeljo znaša 75% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Višina dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan znaša 90% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatki se obračunavajo le za čas, ko javni uslužbenec dela v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.

Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, se med seboj izključujeta.

45. člen

(dodatek za delo preko polnega delovnega časa)

Dodatek za delo preko polnega delovnega časa znaša 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa.

46. člen

(dodatek za čas stalne pripravljenosti)

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20% urne postavke osnovne plače.

Javnemu uslužbencu se čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas.

47. člen

Komisija za razlago te kolektivne pogodbe lahko upošteva vsebino določb kolektivnih pogodb dejavnosti in njihove obvezne razlage v zvezi z dodatki za manj ugoden delovni čas, z izjemo njihovih višin, če ugotovi, da niso v nasprotju s KPJS.

Ugotovitve iz prejšnjega odstavka komisija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. Dežurstvo

48. člen

(delo v dežurstvu)

Čas dežurstva se šteje v delovni čas.

Za čas dežurstva, ki presega polni delovni čas, pripada javnemu uslužbencu dodatek za delo preko polnega delovnega časa.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

49. člen

V skladu z 49. č členom ZSPJS se javnim uslužbencem ob določitvi osnovne plače v skladu z ZSPJS upošteva število napredovanj, ki bi jih zaposleni dosegel, če bi glede na število let, ko je delal na enakih delovnih mestih ali delovnih mestih podobne zahtevnosti, napredoval vsaka tri leta za 1 plačni razred, vendar največ za 5 plačnih razredov.

50. člen

Nesorazmerje v osnovni plači predstavlja razliko med osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrščen ob prvem obračunu plač v skladu ZSPJS in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je istočasno preveden njegov nominalni znesek osnovne plače v skladu z 49.b členom ZSPJS.

Nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov, se odpravijo s prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS in to pogodbo, v višini nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi.

Nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od leta 2008 do leta 2010 v skladu z 19. do 25. členom te pogodbe v naslednjih deležih in dinamiki:

1/4 nesorazmerja z vstopom v nov plačni sistem, vendar s poračunom od 1. 5. 2008 dalje,

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2009,

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 9. 2009 in

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 3. 2010.

Delež in dinamika odprave nesorazmerij s 1. 9. 2009 in s 1. 3. 2010 ne veljata, če napoved realne rasti plač v javnem sektorju, ki izhaja iz sprejetih kolektivnih pogodb in drugih podlag za izplačilo plač, preseže napovedano realno rast skupne produktivnosti za več kot 0,5 odstotne točke (oboje iz zadnje uradbe napovedi gospodarskih gibanj UMAR).

V primeru iz prejšnjega odstavka se dinamika in delež odprave preostalih nesorazmerij določita s pogajanji tako, da realna rast plač v javnem sektorju preseže realno rast skupne produktivnosti za 0,5 odstotne točke.

Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov se plačna nesorazmerja odpravijo v celoti najkasneje do konca leta 2010.

51. člen

Osnova za določitev najvišjega možnega letnega zneska za izplačilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca na podlagi prvega odstavka 22. a člena ZSPJS za leto 2008, je osnovna plača javnega uslužbenca, ki mu bo pripadala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za mesec januar 2008.

52. člen

Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe prenehajo veljati vse določbe Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/1991-I, 53/1992, 13/1993 – ZNOIP, 34/1993, 12/1994, 18/1994 – ZRPJZ, 27/1994, 59/1994, 80/1994, 39/1995, 60/1995, 64/1995, 2/1996, 20/1996, 37/1996, 56/1996, 1/1997 (2/1997 – popr.), 19/1997, 25/1997, 37/1997, 40/1997, 79/1997, 87/1997 – ZPSDP, 87/1997, 3/1998, 3/1998, 3/1998, 7/1998, 9/1998, 9/1998, 51/1998, 2/1999, 2/1999, 2/1999, 39/1999 – ZMPUPR, 39/1999 (40/1999 – popr.), 59/1999, 59/1999, 59/1999, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 62/2000, 67/2000, 81/2000, 116/2000, 122/2000, 3/2001, 8/2001, 23/2001, 43/2001, 43/2001, 43/2001, 43/2001, 99/2001, 6/2002, 6/2002, 8/2002, 9/2002, 19/2002, 19/2002, 19/2002, 73/2003, 115/2005, v nadaljnjem besedilu KPnd), ki urejajo osnovne plače, delovno uspešnost in dodatke.

Ostale določbe KPnd ostanejo v veljavi.

53. člen

Ta kolektivna pogodba je sklenjena z dnem podpisa obeh strank, veljati začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0100-62/2007/73

Ljubljana, dne 5. junija 2008

EVA 2008-3111-0032

Vlada Republike Slovenije: Reprezentativni sindikati
javnega sektorja: dr. Gregor Virant l.r.
Minister
za javno upravo GLOSA – SINDIKAT
KULTURE SLOVENIJE
Doro Hvalica l.r. dr. Andrej Bajuk l.r.
Minister
za finance SINDIKAT DRŽAVNIH
ORGANOV SLOVENIJE
Drago Ščernjavič l.r. SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI SLOVENIJE
Bojan Hribar
NI PODPISAL POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE
Branko Prah l.r. SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE
Dušan Pečnik l.r. SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE
Nevenka Lekše l.r. SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE SLOVENIJE
Branimir Štrukelj
NI PODPISAL FIDES, SINDIKAT ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE
Konrad Kuštrin l.r. SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE
Jelka Mlakar l.r. KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE
Boris Mazalin l.r. SINDIKAT POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE
Bogdan Godnič l.r. NEODVISNI SINDIKAT DELAVCEV LJUBLJANSKE UNIVERZE
dr. Tomaž Sajovic
NI PODPISAL SINDIKAT KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV
Peter Kosmač l.r. SIFARM – SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE
Dragana Žitnik l.r. SINDIKAT VETERINARJEV SLOVENIJE NEODVISNOST-KNSS
Milan Štimec l.r. SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE
Darinka Avguštiner l.r. SINDIKATI V ZDRAVSTVU SLOVENIJE – PERGAM
Matija Cevc l.r. SVAS-SINDIKAT VLADNE AGENCIJE SLOVENIJE
Jurij Por l.r. SINDIKAT SLOVENSKIH DIPLOMATOV
Matjaž Kovačič
NI PODPISAL SINDIKAT DELAVCEV RADIODIFUZIJE SLOVENIJE
Tom Zalaznik
NI PODPISAL SINDIKAT SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE
Stanislav Košir l.r. SILMES – SINDIKAT LABORATORIJSKE MEDICINE SLOVENIJE
Stane Tomšič l.r SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
Stanislav Konda
NI PODPISAL SINDIKAT NOVINARJEV SLOVENIJE
Iztok Jurančič l.r. SINDIKAT DELAVCEV PRAVOSODJA SLOVENIJE
Tomaž Virnik l.r. SINDIKAT CENTROV ZA SOCIALNO DELO – SINCE 07 – KSS Pergam
Matic Munc l.r. SINDIKAT SEVALCEV SLOVENIJE PERGAM
Robert Kokovnik l.r.

 

Objavljeno v Zakonodaja

2886. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, Stran 9075.


Na podlagi 98.c člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 90. in 96. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

(1) Ta uredba ureja način določanja plače, dodatke k plači, vrste povračil in nadomestil pripadnikom Slovenske vojske, ki opravljajo obveznosti, prevzete v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami izven države v operacijah, misijah in v drugih oblikah odzivanja države na krize, pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, humanitarni pomoči, evakuaciji slovenskih državljanov in pri izvajanju drugih nalog med opravljanjem vojaške službe oziroma službe izven države (v nadaljnjem besedilu: pripadniki v operacijah kriznega odzivanja ali pripadniki v OKO).

(2) Določbe te uredbe se smiselno uporabljajo tudi za civilne strokovnjake, ki so napoteni oziroma sodelujejo v mednarodnih operacijah ali misijah na obrambnem področju.

2. člen

(zagotavljanje sredstev)

(1) Sredstva za plače in druge prejemke po tej uredbi se zagotavljajo v proračunu ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2) Če zagotavlja sredstva ali del sredstev za plače in druge prejemke pripadnikom med opravljanjem vojaške službe izven države druga država ali mednarodna organizacija, se sredstva zagotavljajo tako, kot to določa mednarodna pogodba oziroma drug mednarodni akt s to državo ali mednarodno organizacijo.

II. PLAČE PRIPADNIKOV V OPERACIJAH KRIZNEGA ODZIVANJA

1. Splošno

3. člen

(opravljanje vojaške službe)

(1) Plača pripadnika v OKO je določena za povprečno mesečno delovno obveznost v skladu z Zakonom o obrambi 174 ur ne glede na dejansko razporeditev delovnega časa.

(2) Pripadniku v OKO se v času opravljanja vojaške službe izven države izplačujejo samo dodatki, povračila in nadomestila, ki so določena s to uredbo.

(3) Pripadnik v OKO v času, ko je napoten na opravljanje vojaške službe izven države, prejema plačo za opravljanje vojaške službe izven države (v nadaljnjem besedilu: plača za opravljanje vojaške službe izven države), razen v primerih, določenih s to uredbo, ko prejema plačo za delo v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: plača v Republiki Sloveniji). Pripadnik v OKO je v času, ko je napoten na opravljanje vojaške službe izven države, upravičen tudi do zneska, ki ustreza višini akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost, obračunanih od plače v Republiki Sloveniji.

4. člen

(plača v Republiki Sloveniji)

(1) Plača pripadnika v OKO za delo v Republiki Sloveniji je plača, ki jo je pripadnik prejemal pred napotitvijo na vojaško službo izven države. Pri določitvi višine plače se upoštevajo že dosežena napredovanja v plačnih razredih ter vsi dodatki, ki jih je prejemal. Plača v Republiki Sloveniji se spremeni, če pripadnik v OKO med napotitvijo na opravljanje vojaške službe izven države napreduje v višji plačni razred.

(2) Plača v Republiki Sloveniji služi kot podlaga za obračun:

– prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plačo pripadnika v času opravljanja vojaške službe izven države;

– nadomestila zaradi odsotnosti z dela, ko je pripadnik med vojaško službi izven države zaradi bolezni ali poškodbe napoten na zdravljenje v Republiko Slovenijo;

– denarnega nadomestila za brezposelnost;

– odpravnine ob upokojitvi in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

(3) Plača v Republiki Sloveniji se izplača:

– če se je moral pripadnik vrniti v domovino zaradi službenih razlogov ali evakuacije zaradi nevarnosti za življenje pripadnika oziroma zdravljenja, od prvega dneva dalje po vrnitvi v Republiko Slovenijo;

– zaradi začasne odstranitve z dela od dneva odstranitve dalje.

5. člen

(obdobje obračuna plače)

(1) Pripadniku v OKO se plača za opravljanje vojaške službe izven države obračuna za ves čas napotitve na opravljanje vojaške službe izven države v skladu z izdanim aktom poveljevanja, s katerim je bil pripadnik napoten izven države.

(2) Pripadniku v OKO se plača obračunava po tej uredbi tudi med koriščenjem posebnega dopusta, ki mu pripada v skladu z merili, ki veljajo po predpisih mednarodne organizacije, v okviru katere pripadnik opravlja vojaško službo, oziroma kadar je to predvideno z odločitvijo o napotitvi pripadnika na opravljanje vojaške službe izven države.

6. člen

(plača za vojaško službo izven države)

(1) Plača pripadnika v OKO je sestavljena iz nominalne osnove za opravljanje vojaške službe izven države in dodatkov.

(2) Osnova za izračun plače za opravljanje vojaške službe izven države je določena z nominalno osnovo za opravljanje vojaške službe izven države ter se obračunava in izplačuje za vsak dan napotitve na vojaško službo izven države tako, da se v skladu z Zakonom o obrambi plača povprečno obračuna za 174 ur mesečno.

(3) Nominalne osnove za opravljanje vojaške službe izven države za izračun plače za posamezno formacijsko dolžnost oziroma naziv na podlagi prejšnjega odstavka so določene v naslednji tabeli:

+-----------------------------+--------------------------------+
| Nazivi |Nominalna osnova za opravljanje |
| | vojaške službe izven države za |
| | izračun plače (v eurih na |
| | mesec) |
| | |
| | |
| | |
| | |
| | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|generalmajor | 3.900 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|brigadir, VVU XV. razreda | 3.700 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|polkovnik, VVU XIV. razreda | 3.500 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|podpolkovnik, višji štabni | 3.400 |
|praporščak, VVU XIII. razreda| |
+-----------------------------+--------------------------------+
|major, štabni praporščak, VVU| 3.300 |
|XII. razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|stotnik, višji praporščak, | 2.900 |
|VVU XI. razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|nadporočnik, praporščak, VVU | 2.600 |
|X. razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|poročnik, višji štabni | 2.300 |
|vodnik, VVU IX. razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|štabni vodnik, NVU VIII. | 2.100 |
|razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|višji vodnik, NVU VII. | 1.900 |
|razreda | |
+-----------------------------+--------------------------------+
|vodnik, NVU VI. razreda | 1.800 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|naddesetnik, NVU V. razreda | 1.650 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|desetnik, NVU IV. razreda | 1.600 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|poddesetnik, NVU III. razreda| 1.550 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|vojak I, NVU II. razreda | 1.500 |
+-----------------------------+--------------------------------+
|vojak II, NVU I. razreda | 1.400 |
+-----------------------------+--------------------------------+

(4) Če pripadnik opravlja vojaško službo izven države manj kot 30 dni v mesecu, se plača obračunava za vsak dan napotitve, ko dejansko dela vključno s soboto, nedeljo in praznikom, ki je z zakonom določen kot dela prost dan in za drug z zakonom določen prosti dan. Plača pripadniku pripada le za dejanske dneve dela izven države, pri čemer ti dnevi ne vplivajo na opravljeno redno mesečno delo v državi.

(5) Nominalne osnove za opravljanje vojaške službe izven države za izračun plače za posamezno formacijsko dolžnost oziroma naziv na podlagi prejšnjega odstavka so določene v naslednji tabeli:

+---------------------------------------+---------------------+
| Nazivi | Nominalna osnova za |
| | opravljanje vojaške |
| | službe izven države |
| | za izračun plače (v |
| | eurih na dan) |
| | |
| | |
| | |
+---------------------------------------+---------------------+
|generalmajor | 130|
+---------------------------------------+---------------------+
|brigadir, VVU XV. razreda | 123|
+---------------------------------------+---------------------+
|polkovnik, VVU XIV. razreda | 116|
+---------------------------------------+---------------------+
|podpolkovnik, višji štabni praporščak, | 113|
|VVU XIII. razreda | |
+---------------------------------------+---------------------+
|major, štabni praporščak, VVU XII. | 110|
|razreda | |
+---------------------------------------+---------------------+
|stotnik, višji praporščak, VVU XI. | 96|
|razreda | |
+---------------------------------------+---------------------+
|nadporočnik, praporščak, VVU X. | 86|
|razreda | |
+---------------------------------------+---------------------+
|poročnik, višji štabni vodnik, VVU IX. | 76|
|razreda | |
+---------------------------------------+---------------------+
|štabni vodnik, NVU VIII. razreda | 70|
+---------------------------------------+---------------------+
|višji vodnik, NVU VII. razreda | 63|
+---------------------------------------+---------------------+
|vodnik, NVU VI. razreda | 60|
+---------------------------------------+---------------------+
|naddesetnik, NVU V. razreda | 55|
+---------------------------------------+---------------------+
|desetnik, NVU IV. razreda | 53|
+---------------------------------------+---------------------+
|poddesetnik, NVU III. razreda | 51|
+---------------------------------------+---------------------+
|vojak I, NVU II. razreda | 50|
+---------------------------------------+---------------------+
|vojak II, NVU I. razreda | 46|
+---------------------------------------+---------------------+

2. Dodatki za delo v tujini

7. člen

(vrste dodatkov med vojaško službo izven države)

(1) Pripadniku v OKO pripadajo med vojaško službo izven države naslednji dodatki:

– dodatek za nevarnost na območju delovanja;

– dodatek za nevarne naloge;

– dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja;

– položajni dodatek.

(2) Dodatki iz prejšnjega odstavka se obračunavajo in izplačujejo v skladu z drugim in četrtim odstavkom prejšnjega člena.

8. člen

(dodatek za nevarnost na območju delovanja)

(1) Na območju delovanja se določi dodatek za nevarnost in sicer:

1. v višini 500 eurov, če:

– prihaja do občasnih kršitev premirja,

– prihaja do občasnih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi,

– prihaja do občasnih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij,

– so prisotna neodkrita eksplozivna sredstva,

– so prisotne kriminalne, ekstremne ali teroristične skupine;

2. v višini 600 eurov, če:

– prihaja do pogostih incidentov,

– prihaja do pogostih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi,

– prihaja do pogostih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij,

– ekstremne ali teroristične skupine občasno izvajajo aktivnosti;

3. v višini 1.000 eurov, če:

– prihaja do ponavljajočih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi,

– prihaja do ponavljajočih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij,

– ekstremne ali teroristične skupine pogosto izvajajo aktivnosti;

4. v višini 1.200 eurov, če:

– prihaja do nepretrganih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi,

– prihaja do neprestanih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij,

– ekstremne ali teroristične skupine neprekinjeno izvajajo aktivnosti.

(2) Pri opravljanju vojaške službe izven države manj kot 30 dni v mesecu se višina dodatka za nevarnost na območju delovanja iz prejšnjega odstavka določi v primerih nevarnosti iz 1. točke v višini 16 eurov na dan, iz 2. točke v višini 20 eurov na dan, iz 3. točke v višini 33 eurov na dan in iz 4. točke prejšnjega odstavka v višini 40 eurov na dan.

(3) Dodatek za nevarnost iz prvega in prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister), praviloma vsake tri mesece na predlog Generalštaba Slovenske vojske glede na oceno razmer na območju, na katerem pripadnik v OKO opravlja naloge.

9. člen

(dodatek za nevarne naloge)

(1) Dodatek za nevarne naloge se določi:

1. v višini 500 eurov za izvajanje:

– načrtovanja in spremljanja vojaških aktivnosti,

– kontrole prometa in oseb,

– varovanja objektov in oseb,

– spremljanja vojaških ter drugih konvojev;

2. v višini 750 eurov za izvajanje:

– iskanja in reševanja,

– preiskovanja območij in objektov;

3. v višini 1.000 eurov za izvajanje:

– nadzora množic,

– evakuacije državljanov Republike Slovenije iz nevarnih območij,

– zaščite, reševanja in pomoči;

4. v višini 1.500 eurov za izvajanje:

– razdvajanja sprtih strani in drugih oblik vsiljevanja miru,

– taktičnih premikov v območju bojevanja,

– bojnega iskanja in reševanja,

– protiterorističnega in specialnega delovanja,

– ofenzivnega in defenzivnega delovanja.

(2) Pri opravljanju vojaške službe izven države manj kot 30 dni v mesecu se višina dodatka za nevarne naloge iz prejšnjega odstavka določi pri izvajanju nalog iz 1. točke v višini 16 eurov na dan, iz 2. točke v višini 25 eurov na dan, iz 3. točke v višini 33 eurov na dan in v primerih nevarnosti iz 4. točke prejšnjega odstavka v višini 50 eurov na dan.

(3) Dodatek za izvajanje nevarnih nalog iz prvega odstavka tega člena se določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v OKO v skladu z mandatom in načrtom OKO.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek določi minister na predlog Generalštaba Slovenske vojske višino dodatka za nevarne naloge glede na spremenjene okoliščine, ki so nastale med izvajanjem OKO.

(5) Minister praviloma na predlog Generalštaba Slovenske vojske določi višino dodatka za nevarne vojaške naloge, naloge zaščite, reševanja in pomoči ter druge naloge, ki niso določene v prvem odstavku tega člena.

10. člen

(dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja)

(1) Dodatek v višini 300 eurov se določi, če pripadnik biva ali deluje na območju, kjer so:

– ekstremno visoke ali nizke temperature,

– izredno slabe higienske razmere.

(2) Dodatek za posebne pogoje v višini 300 eurov se določi, če pripadnik biva ali deluje na območju, kjer:

– so prisotne zdravju škodljive in strupene snovi,

– je visoka onesnaženost okolja,

– so prisotne radiološke, biološke in kemične snovi,

– je prisotna izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam.

(3) Dodatka iz prvega in prejšnjega odstavka se ne izključujeta.

(4) Pri opravljanju službe izven države manj kot 30 dni v mesecu se dodatka iz prvega in drugega odstavka tega člena določita v višini 10 eurov na dan.

(5) Območja s posebnimi pogoji za bivanje in delovanje pripadnikov v OKO določi minister praviloma na predlog Generalštaba Slovenske vojske.

11. člen

(položajni dodatek)

(1) Položajni dodatek v OKO znaša:

– 500 eurov za poveljnike voda, njemu enake ali višje enote ter načelnike odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote;

– 300 eurov za enotovne podčastnike voda, njemu enake ali višje enote, sektorske podčastnike, namestnike poveljnika čete, njemu enake ali višje enote ter namestnike načelnika odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote.

(2) Če opravlja pripadnik vojaško službo izven države manj kot 30 dni v mesecu, se položajni dodatek iz prve alinee prejšnjega odstavka določi v višini 16 eurov na dan, iz druge alinee pa v višini 10 eurov na dan.

3. Povračila in nadomestila

12. člen

(vrste povračil in nadomestil med vojaško službo v drugi državi)

Pripadniku v OKO pripada:

– dnevnica,

– nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana,

– dodatno nezgodno zavarovanje,

– povračilo potnih stroškov za izrabo dopusta v Republiki Sloveniji,

– organizacija in pokritje stroškov prevoza posmrtnih ostankov v Republiko Slovenijo.

13. člen

(dnevnica)

Pripadnik v OKO je upravičen do izplačila dnevnice, če občasno opravlja operativne naloge izven države, v katero je napoten na opravljanje v OKO. Dnevnica se določi po merilih, kot jih določa predpis, ki v Republiki Sloveniji ureja službena potovanja v tujino.

14. člen

(nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana)

Pripadniku v OKO pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana v višini, ki je določena s predpisi o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu v Republiki Sloveniji. Osnova za nadomestilo je plača za delo v OKO, dokler se pripadnik ne vrne v Republiko Slovenijo.

15. člen

(dodatno nezgodno zavarovanje)

Pripadnik mora biti v breme ministrstva ves čas opravljanja nalog v OKO posebej zavarovan v skladu z obrambnimi predpisi za primer nesreče pri delu, katere posledica je začasna izguba delovne zmožnosti, oziroma za primer nesreče, katere posledica je smrt, invalidnost, trajna ali začasna nezmožnost za delo in ki se je zgodila v času, ko ne opravlja vojaške službe, razen če je bila nesreča povzročena naklepoma, zaradi velike malomarnosti ali zaradi uživanja alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi.

16. člen

(povračilo potnih stroškov za izrabo dopusta v Republiki Sloveniji)

Pripadnik v OKO ima pravico do posebnega dopusta v skladu z merili, ki veljajo po predpisih mednarodne organizacije, v okviru katere opravlja vojaško službo, oziroma če je to predvideno z odločitvijo o napotitvi na opravljanje vojaške službe izven države. Če razmere, v katerih se opravlja vojaška služba, to dopuščajo in če je predvideno z odločitvijo o napotitvi na opravljanje vojaške službe izven države, ima pripadnik pravico do organiziranega brezplačnega obiska doma praviloma enkrat v treh mesecih v breme ministrstva. V kolikor prevoz ni organiziran, se povrnejo pripadniku stroški najugodnejšega letalskega ali drugega prevoza v ekonomskem razredu.

17. člen

(organizacija prevoza posmrtnih ostankov pripadnika)

Plačilo in organizacijo prevoza umrlega pripadnika v OKO iz druge države v kraj pogreba izvede Generalštab Slovenske vojske.

18. člen

(premestljivost)

(1) Pripadniku Slovenske vojske, ki opravlja naloge v skupnih poveljstvih in enotah mednarodnih organizacij ter drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij in je razporejen na dolžnost, za katero je predvidena napotitev v OKO, se z dnem napotitve v OKO začnejo izplačevati plača ter povračila in nadomestila v skladu s to uredbo.

(2) Pripadnik iz prejšnjega odstavka med napotitvijo v OKO obdrži tudi dodatke ter pravico do povračil in nadomestil po Uredbi o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, če njegovi ožji družinski člani ostanejo v kraju, kjer je opravljal delo pred napotitvijo v OKO:

– dodatek za nezaposlenega partnerja;

– dodatek za nepreskrbljene otroke;

– povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega partnerja, povračilo stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo;

– povračilo dela stroškov vpisnine in šolnine;

– povračilo stroškov za nastanitev;

– povračilo stroškov zdravstvenega zavarovanja;

– povračilo stroškov, nastalih ob smrti ožjega družinskega člana, ki je z njim bival v tujini.

(3) Pripadnik iz prvega odstavka tega člena obdrži pravico do povračila stroškov za nastanitev, če med napotitvijo v OKO zadrži v najemu stanovanje, čeprav nima ožjih družinskih članov v kraju, kjer je opravljal delo pred napotitvijo.

(4) Za ožje družinske člane pripadnika po tem členu se štejejo ožji družinski člani, določeni z Zakonom o službi v Slovenski vojski, ki so upravičeni do celostne skrbi.

III. AKONTACIJA PLAČE

19. člen

(akontacija plače)

(1) Pripadniku v OKO pripada pravica do akontacije plače v protivrednosti 400 eurov, ki se poračuna pri prvi polni obračunani plači.

(2) Pripadniku v OKO iz prejšnjega odstavka, ki je bil zaradi disciplinskega ukrepa razporejen na delo v Republiko Slovenijo ali mu je iz istega razloga prenehalo delovno razmerje, je dolžan akontacijo plače vrniti v enkratnem znesku v 30 dneh po prenehanju opravljanja vojaške službe izven države oziroma prenehanju delovnega razmerja.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

20. člen

(izplačevanje višjega zneska)

Pripadniku v OKO, ki je bil napoten na opravljanje vojaške službe izven države pred uveljavitvijo te uredbe in ki bi v skladu s to uredbo prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, določene po predpisih, ki so se uporabljali do začetka uveljavitve in uporabe te uredbe, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje višji znesek plače.

21. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati za pripadnike v OKO Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 58/03 in 71/04).

22. člen

(začetek veljavnosti in uporaba)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s prvim obračunom plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.

Št. 00718-7/2008/7

Ljubljana, dne 18. junija 2008

EVA 2008-1911-0018

Vlada Republike Slovenije

Janez Janša l.r.
Predsednik

Objavljeno v Zakonodaja

Inšpektor za sistem javnih uslužbencev na podlagi 9. točke tretjega odstavka 180. člena ZJU med drugim nadzoruje tudi vodenje postopkov ocenjevanja delovnih in strokovnih kvalitet. V primeru, da uradnik meni, da je prišlo do posameznih kršitev pri vodenju postopka ocenjevanja, lahko poda prijavo na Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev.

 

Uradnik je bil v letu 2003 na delovnem mestu višjega svetovalca prisoten 4 ure, štiri ure pa je koristil bolniški stalež. Z odločbo o invalidnosti je namreč pridobil status invalida II. kategorije in bil invalidsko upokojen za polovični delovni čas. Od tega dne dalje je njegova dnevna delovna obveznost znašala 4 ure, na podlagi česar je bil na delovnem mestu vsakodnevno prisoten med 7.30 in 11.30 uro. Uradniku, ki mu je bila zaradi njegove zmanjšane zmožnosti za delo priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, je bilo potrebno zagotoviti vse pravice, ki mu gredo iz tega naslova, kot da bi delal poln delovni čas, razen v primerih, ko je z zakonom drugače določeno. Taka izjema je pravica do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Uradniku – invalidu tudi ni bilo mogoče naložiti dela preko določenega delovnega časa, torej tako nadurnega kot tudi ne dodatnega dela. Uradnika je njegov nadrejeni ocenil za leto 2003 z oceno "delo opravlja zadovoljivo". Ob seznanitvi z oceno mu je bilo obrazloženo, da njegova ocena ne more biti večja od "delo opravlja zadovoljivo", ker je bil z dela odsoten več kot 50%, kar naj bi temeljilo na odločitvi oziroma pisnem sklepu kolegija predstojnika organa. Ker se uradnik s tem ni strinjal, je pravočasno zahteval preizkus ocene. Komisija za preizkus ocene je oceno "delo opravlja zadovoljivo" potrdila. Ker je uradnik menil, da je prišlo do kršitev pri vodenju postopka ocenjevanja, je podal prijavo na Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev. Inšpektorica za sistem javnih uslužbencev je opravila inšpekcijski nadzor, in pri tem ugotovila, da je prijava uradnika-prijavitelja utemeljena. Odločitev oziroma pisni sklep kolegija predstojnika organa je nezakonit. Zakon o javnih uslužbencih pri ocenjevanju namreč ne določa kriterija odsotnosti z dela. Ne more se postavljati nobenih omejitev glede prisotnosti oziroma odsotnosti z dela, ne glede na razlog odsotnosti z dela (na primer daljša bolniška, porodniška in/ali starševska odsotnost, izobraževanje).

 

Inšpektorica za sistem javnih uslužbencev je na podlagi 3. točke prvega odstavka 182. člena Zakona o javnih uslužbencih predlagala predstojniku organa, da uradniku-prijavitelju nemudoma zagotovi zakonito ocenitev za leto 2003, v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih in v skladu z ugotovitvami inšpektorice za sistem javnih uslužbencev, navedenimi v zapisniku, ki je bil sestavljen na podlagi opravljenega inšpekcijskega nadzora. Inšpektorica za sistem javnih uslužbencev je v roku, ki ga je določila, prejela obvestilo o izvedenem predlaganem ukrepu, skupaj z dokazili o odpravljeni ugotovljene nepravilnosti.

Objavljeno v Zakonodaja

Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev

 

Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev je bila ustanovljena z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002 in 23/2005). Inšpektor za sistem javnih uslužbencev opravlja nadzor na delovnem področju sistem javnih uslužbencev, in pri tem nadzoruje zlasti:

  • skladnost aktov o sistemizaciji z zakonom in podzakonskimi predpisi;
  • skladnost splošnih aktov s področja sistema javnih uslužbencev z zakonom in podzakonskimi predpisi;
  • zakonitost in pravilnost posredovanja podatkov v centralno kadrovsko evidenco in vodenje zbirke dokumentov v zvezi s kadrovsko evidenco;
Objavljeno v Zakonodaja

103. Uradni list RS, št. 103/2004 z dne 23.09.2004

4405. Zakon o obrambi (ZObr-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo), Stran 12478.


Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o obrambi, ki obsega:

– Zakon o obrambi – ZObr (Uradni list RS, št. 82/94 z dne 30. 12. 1994),
– Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o obrambi – ZObr-A (Uradni list RS, št. 44/97 z dne 24. 7. 1997),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-B (Uradni list RS, št. 87/97 z dne 29. 12. 1997),
– Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenija o razveljavitvi dela drugega odstavka 94. člena ter tretjega in četrtega odstavka 109. člena Zakona o obrambi – U-I-101/95 (Uradni list RS, št. 13/98 z dne 20. 2. 1998),
– Zakon o materialni dolžnosti – ZMatD (Uradni list RS, št. 87/01 z dne 8. 11. 2001),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-C (Uradni list RS, št. 47/02 z dne 29. 5. 2002),
– Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-C (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),
– Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-D (Uradni list RS, št. 40/04 z dne 20. 4. 2004).

Št. 200-01/90-3/53

Ljubljana, dne 17. junija 2004

EPA 1370-III

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.

Z A K O N
O OBRAMBI
(uradno prečiščeno besedilo)
(ZObr-UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

Ta zakon ureja vrsto, organizacijo in obseg obrambe države.

2. člen

(namen obrambe)

Temeljni namen obrambe je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in z aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb.

3. člen

(obrambni sistem)

(1) Obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba.
(2) Vojaško obrambo izvajajo samostojno ali v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb, obrambne sile, ki jih sestavlja Slovenska vojska (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali vojska).
(3) Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.
(4) Vojaška in civilna obramba države tvorita celoto.
(5) Obrambne zadeve so v državni pristojnosti.

4. člen

(spoštovanje mednarodnega vojnega prava)

Vse oblike vojaške in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega vojnega prava oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.

5. člen

(pomen pojmov)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Vojaška obramba je obramba države z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi, izvaja pa jo Slovenska vojska samostojno ali skupaj z zavezniškimi vojskami.
2. Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov in državljank (v nadaljnjem besedilu: državljanov), s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju.
3. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naravne nesreče so tiste, ki jih povzročijo naravne sile, druge nesreče pa so tiste, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje in druge oblike množičnega nasilja.
4. Izredno stanje se razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Izredno stanje se lahko razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost. Povečano nevarnost napada na državo oziroma neposredno vojno nevarnost lahko predstavlja tudi nevarnost oboroženega napada ali oborožen napad na državo ali države, s katerimi je Republika Slovenija v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb.
5. Vojno stanje se razglasi ob vojaškem napadu na državo. Vojaški napad na katerikoli del države in s kakršnimikoli vojaškimi sredstvi in načini se šteje za napad na celo državo. Vojno stanje se lahko razglasi tudi ob oboroženem napadu na Republiko Slovenijo ali na državo oziroma države, s katerimi je Republika Slovenija v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb. Za oborožen napad v skladu s tem zakonom se šteje tudi napad s sredstvi in na način, ki daje Republiki Sloveniji, napadeni zavezniški državi ali državam pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe v skladu z ustanovno listino Organizacije združenih narodov.
6. Ukrepi za pripravljenost so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi se zagotovi načrtno, pravočasno in organizirano povečanje pripravljenosti za obrambo države in organiziran prehod v vojno stanje.
6.a Pripravljenost Slovenske vojske je stanje, ki odraža njeno sposobnost za izvrševanje z zakonom predpisanih nalog v miru in v vojni.
7. Slovenska vojska so vojaška poveljstva, enote, zavodi in druge vojaške sestave, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti Slovenski vojski in ki odkrito nosijo orožje.
8. Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, to so vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: vojaške osebe) ter civilne osebe, ki delajo v vojski, vendar civilne osebe ne opravljajo vojaške službe.
9. Mirnodobna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo.
10. Vojna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, ki so razporejeni v vojno sestavo vojske.
11. Rezervna sestava so vsi vojaški obvezniki, ki niso pripadniki mirnodobne sestave in so dolžni služiti v rezervni sestavi. Pripadniki rezervne sestave so tudi državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi.
12. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev.
13. Vojaška služba je opravljanje vojaških in drugih del v vojaških poveljstvih, enotah in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter v drugih državnih organih.
14. Vojaška oseba je oseba, ki opravlja vojaško službo.
14.a Delavec po tem zakonu je vojaška oseba, civilna oseba, ki poklicno dela v vojski ali druga oseba, ki poklicno opravlja upravne in strokovno tehnične naloge v ministrstvu (v nadaljnjem besedilu: delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, delavec na obrambnem področju ali delavec).
15. Upravne zveze so posebej organiziran sistem zvez za vodenje obrambe, ki povezuje državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo, ter državne organe in Slovensko vojsko.
16. Obrambne priprave so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter dejavnosti za zagotovitev potrebne pripravljenosti vojaške in civilne obrambe ter za njuno izvajanje.
17. Vodja priprav civilne obrambe je predstojnik državnega organa, organ upravljanja gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, katere dejavnost je posebnega pomena za obrambo, oziroma druge gospodarske družbe, zavoda ali organizacije, ki je dolžna opravljati proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju, župan oziroma predsednik pokrajine.

II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVLJANOV PRI OBRAMBI DRŽAVE

6. člen

(vrste obrambnih dolžnosti)

(1) Pri obrambi države imajo državljani v skladu z ustavo naslednje dolžnosti:
– vojaško dolžnost, ki jo uresničujejo v Slovenski vojski in v enotah za zveze;
– delovno dolžnost, ki jo uresničujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, delovanje državnih organov, organov lokalne samouprave in druge obrambne potrebe;
– materialno dolžnost, ki jo uresničujejo z dajanjem vozil, strojev, objektov in drugih sredstev za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe.
(2) Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v civilni zaščiti ali v drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč, oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v vojni.

7. člen

(pravica do samoobrambe)

(1) Državljani imajo v vojnem stanju pravico, da se samoorganizirajo in vključijo v obrambo države.
(2) Državljani iz prejšnjega odstavka so se dolžni podrediti najbližjemu vojaškemu poveljstvu ali enoti, do tedaj pa zagotoviti enotno poveljevanje, nošenje oznak pripadnosti Slovenski vojski, odkrito nošenje orožja in spoštovanje mednarodnega vojnega in humanitarnega prava.
(3) Za državljane iz prvega odstavka tega člena smiselno veljajo določbe, kot jih ta zakon določa za pravice in dolžnosti vojaških oseb.

8. člen

(vojaška dolžnost)

Vojaško dolžnost ureja poseben zakon.

9. člen

(izvrševanje delovne in materialne dolžnosti)

(1) Delovna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako odloči Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor).
(2) Materialna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako določi Državni zbor, v miru pa le zaradi pregledov in vaj.

10. člen

(delovna dolžnost)

(1) Delovno dolžnost izvajajo državljani, ki so stari najmanj 18 in ne več kot 63 (moški) oziroma 55 let (ženske) in so zdravstveno sposobni za delo.
(2) Med izvajanjem delovne dolžnosti delavci nimajo pravice do stavke.
(3) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podrobneje uredi izvajanje delovne dolžnosti.

11. člen

(materialna dolžnost)

(1) Državljan, ki je zavezan materialni dolžnosti, ima pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je predal za obrambne potrebe.
(2) Materialna dolžnost se lahko naloži tudi pravnim osebam, razen za sredstva in opremo, ki so namenjena zaščiti in reševanju, zdravstvenemu varstvu ter delovanju organov za notranje zadeve.
(3) Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali objektov, na katerih se izvaja mobilizacija vojske ali vojaške vaje.
(4) S posebnim zakonom se določi vrsto sredstev, opreme in nepremičnin, za katere pristojna organizacijska enota ministrstva (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve) lahko naloži materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči, vodenje evidence, postopek razporejanja in prevzema sredstev, način določanja nadomestila za uporabo sredstev ter način ugotavljanja škode in izplačevanja odškodnin na sredstvih, za katere je naložena materialna dolžnost.

12. člen

(razporejanje)

(1) K opravljanju vojaške in delovne dolžnosti državljane razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.
(2) Državljan, ki je razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti, ne more biti razporejen na drugo dolžnost.
(3) Državljan, ki je razporejen na delovno dolžnost ali v civilno zaščito, oziroma opravlja operativne dolžnosti v drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč, praviloma ne more biti razporejen na vojaško dolžnost.
(4) Vlada podrobneje predpiše kriterije za razporejanje na obrambne dolžnosti.

13. člen

(dolžnost usposabljanja)

Državljan, ki je razporejen na vojaško ali delovno dolžnost, se je dolžan usposabljati za opravljanje te dolžnosti v skladu s predpisi.

14. člen

(dolžnost varovanja tajnih obrambnih podatkov)

(1) Kdor se pri opravljanju obrambnih dolžnosti, pri delu ali kako drugače seznani s tajnimi obrambnimi podatki, jih je dolžan varovati v skladu s predpisi, ki urejajo določanje, varovanje in dostop do tajnih podatkov državnih organov in varovanje tajnih obrambnih podatkov.
(2) Dolžnost varovanja obrambnih podatkov iz prejšnjega odstavka velja tudi po prenehanju dela ali opravljanja dolžnosti. Posameznika lahko dolžnosti varovanja obrambnih podatkov, ki so strogo tajni, izjemoma zaradi utemeljenih razlogov odveže vlada, tajnih obrambnih podatkov drugih stopenj tajnosti pa pristojni minister, če z zakonom ni določeno drugače.
(3) Vlada predpiše, kateri obrambni podatki se ne smejo vnašati v javne publikacije.
(4) Minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše merila za določanje tajnih obrambnih podatkov v skladu z zakonom ter splošne in posebne ukrepe za njihovo varovanje.

15. člen

Objavljeno v Zakonodaja

Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV), Stran 9624.


Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV)

Razglašam Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 13. julija 2007.

Št. 001-22-101/07

Ljubljana, dne 23. julija 2007

dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI (ZSSloV)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

(1) Ta zakon določa načela opravljanja vojaške službe, ureja način izvajanja nalog Slovenske vojske, temeljne odnose pri izvajanju vojaške službe, posebne pravice, obveznosti in odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske med opravljanjem vojaške službe in celostno skrb za pripadnike Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali vojska).
(2) Ta zakon se smiselno uporablja tudi za pripadnike pogodbene rezervne sestave in druge pripadnike rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo zaradi opravljanja nalog Slovenske vojske.

2. člen

(uporaba zakona)

(1) Za urejanje vprašanj v zvezi z vojaško službo ali delom v Slovenski vojski, ki z Zakonom o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: Zakon o obrambi) in tem zakonom niso urejena, se uporabljajo predpisi o javnih uslužbencih.
(2) Poklicno opravljanje vojaške službe v stalni sestavi Slovenske vojske oziroma vpoklic pripadnikov pogodbene rezervne sestave v vojaško službo se šteje za posebno obliko izvajanja z ustavo določene dolžnosti do obrambe države, kot sicer velja za vse pripadnike rezervne sestave pod pogoji, ki jih določata Zakon o obrambi in Zakon o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 108/02 – uradno prečiščeno besedilo).

3. člen

(pomen pojmov)

(1) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Pripadnik ali pripadnica Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: pripadnik) je vojaška ali civilna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe oziroma delo v Slovenski vojski, ter vojaška ali civilna oseba, ki se je zaposlila v vojski pred 14. januarjem 1995, vključno s pripadnikom rezervne sestave, kadar je vpoklican v vojaško službo.
2. Vojaška oseba je oseba, ki kot vojak ali vojakinja (v nadaljnjem besedilu: vojak), podčastnik ali podčastnica (v nadaljnjem besedilu: podčastnik), častnik ali častnica (v nadaljnjem besedilu: častnik) ter vojaški uslužbenec ali vojaška uslužbenka (v nadaljnjem besedilu: vojaški uslužbenec) poklicno opravlja vojaško službo ter vojak med služenjem vojaškega roka oziroma pripadnik rezervne sestave, kadar je vpoklican v vojaško službo.
3. Civilna oseba je oseba, ki poklicno opravlja strokovno tehnične in druge naloge v Slovenski vojski, za katere niso potrebna vojaška strokovna znanja in vojaška izobrazba.
4. Formacijska dolžnost je določena funkcionalna dolžnost v formaciji poveljstva, enote ali zavoda s predpisanimi kadrovskimi in drugimi pogoji za njeno opravljanje.
5. Službena pot je z zakonom in Pravili službe v Slovenski vojski (v nadaljnjem besedilu: pravila službe) urejen postopek, po katerem pripadnik posreduje nadrejenim svoje prošnje, predloge in zahteve ter ugovarja sprejetim odločitvam v zvezi z njegovim položajem, nalogami in drugimi vprašanji v zvezi z vojaško službo.
6. Razporeditev vojaške osebe je postopek, določen z Zakonom o obrambi, za kadrovsko popolnjevanje formacij, ki obsega imenovanje vojaške osebe za določen ali za nedoločen čas na formacijsko dolžnost z aktom vodenja ali poveljevanja in izdajo odločbe ali drugega akta, s katerim se uredijo delovno-pravne posledice imenovanja.
7. Nadrejena ali nadrejeni (v nadaljnjem besedilu: nadrejeni) je tista vojaška oseba, ki ima pristojnost poveljevanja.
8. Podrejena ali podrejeni (v nadaljnjem besedilu: podrejeni) je tista vojaška oseba, ki je dolžna izvrševati prejeta povelja.
9. Povišana pripravljenost je potrebno ali zahtevano stanje v poveljstvu, enoti ali zavodu v miru, med izvajanjem nalog Slovenske vojske zunaj države, med pripravljenostjo ali izvajanjem nalog kolektivne obrambe v skladu z načrti v okviru zavezništva ter v izrednem ali vojnem stanju, ki izraža sposobnost, da poveljstvo, enota ali zavod v skladu z načrti uporabe organizirano in pravočasno začne izvajati zaukazano delovanje, ne glede na razmere, kraj ali nasprotnika. Za povišano pripravljenost se šteje tudi čas po sprejemu odločitve, da se napoti na izvrševanje nalog določena enota, ki je dana na razpolago za uporabo v skladu z načrti za kolektivno obrambo v okviru zavezništva oziroma v skladu z drugimi mednarodnimi pogodbami, v obdobju šestih mesecev ali krajšem obdobju pred opravljanjem vojaške službe izven države. Povišana pripravljenost v miru se uvede s pisnim ukazom načelnika ali načelnice Generalštaba Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: načelnik generalštaba). Povišana pripravljenost poveljstev, enot in zavodov izraža zlasti njihovo večjo bojno pripravljenost in se šteje za najpomembnejšo nalogo Slovenske vojske.
10. Zavezništvo je celota organizacijskih, funkcionalnih, tehničnih in drugih odnosov ter dejavnosti med podpisnicami Severnoatlantske pogodbe.
(2) V tem zakonu uporabljeni pojmi vojaška obramba, stalna sestava, rezervna sestava, vojaška služba, vojak, podčastnik, častnik, vojaški uslužbenec, vojaška disciplina, formacija, imenovanje, razporeditev na drugo formacijsko dolžnost, pravila službe, akti vodenja in poveljevanja, izredno ali vojno stanje in drugi, imajo enak pomen kot v Zakonu o obrambi.

4. člen

(kodeks vojaške etike)

Slovenska vojska ima svoj kodeks vojaške etike, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in ki so ga pripadniki dolžni spoštovati pri opravljanju vojaške službe.

II. NAČELA OPRAVLJANJA VOJAŠKE SLUŽBE

5. člen

(načelo pripadnosti)

Pripadnik s svojim ravnanjem in vedenjem vedno in povsod izraža spoštovanje do ostalih pripadnikov in pripadnost svoji enoti, Slovenski vojski in Republiki Sloveniji.

6. člen

(načelo častnega ravnanja)

Pripadnik pri opravljanju vojaške službe ravna častno v skladu s kodeksom vojaške etike Slovenske vojske in pravili službe.

7. člen

(načelo varstva mladoletnih)

Vojaške službe, niti drugega dela v vojski, ne sme opravljati oseba, ki je mlajša od 18 let.

8. člen

(načeli enostarešinstva in subordinacije)

Pripadnik mora dosledno spoštovati načeli enostarešinstva in subordinacije ter pravila službe.

9. člen

(spoštovanje vojaške discipline)

Pripadnik opravlja vojaško službo brezpogojno, natančno, pravilno in pravočasno, v skladu s predpisi, pravili službe ter akti vodenja in poveljevanja. Podrejeni ne razpravlja o odločitvah nadrejenih, razen kadar je k temu poklican oziroma če je to v skladu s pravili službe.

10. člen

(utrjevanje tovarištva)

Pripadnik utrjuje tovarištvo v enoti in moštvu ter spoštuje pravice in dolžnosti drugih vojaških oseb ter oseb, ki niso pripadniki Slovenske vojske. Nadrejeni in podrejeni si med seboj izražajo spoštovanje in medsebojno zaupanje. Nadrejeni z lastnim zgledom razvija zavest tovarištva in krepi povezanost pripadnikov v vojaškem kolektivu.

11. člen

(skrb za podrejene)

Nadrejeni skrbi za podrejene in glede na svoje pristojnosti pomaga družinam podrejenih, če to podrejeni ali njegova družina želi. Podrejenim mora zagotavljati čim boljše pogoje za delo.

12. člen

(načelo strokovnosti)

Pripadnik izvršuje naloge strokovno, vestno in pravočasno. Pri svojem delu ravna po pravilih vojaške stroke in se v ta namen stalno izobražuje, usposablja in izpopolnjuje.

13. člen

(načelo dobrega gospodarja)

Pripadnik mora gospodarno, skrbno in učinkovito uporabljati oborožitev, vojaško in drugo opremo ter javna sredstva, ki so mu zaupana.

14. člen

(načelo tajnosti)

Pripadnik mora varovati tajne podatke v skladu s predpisi, ne glede na to, kako se je z njimi seznanil. Dolžnost varovanja tajnih podatkov velja tudi po prenehanju vojaške službe, vse dokler pripadnik te dolžnosti ni razrešen.

15. člen

(načelo enakopravne dostopnosti)

Pri zaposlovanju, imenovanju in razporejanju na drugo formacijsko dolžnost ali delo je zagotovljena enakopravna dostopnost dolžnosti za vse kandidate pod enakimi pogoji, ne glede na njihov spol. Zagotovljena je enakost in enakopravnost pripadnikov med opravljanjem vojaške službe ne glede na kakršnekoli osebne okoliščine, spol, versko prepričanje in drugo. Med opravljanjem vojaške službe ali v uniformi se pripadnik ne sme udeleževati prireditev ali aktivnosti, ki spodbujajo nestrpnost do drugih ali razlikovanje na katerikoli osebni okoliščini.

16. člen

(načelo prepovedi političnega delovanja)

Pripadnik Slovenske vojske med službenim časom in dejanskim opravljanjem vojaške službe ne sme politično delovati, niti se ne sme udeleževati aktivnosti političnih strank, razen če ne gre za opravljanje službenih zadev. Pripadnik se v uniformi ne sme udeleževati političnih shodov.

17. člen

(načelo ekološke ozaveščenosti)

Pripadnik mora ravnati ekološko ozaveščeno in tako vplivati tudi na sodelavce.

18. člen

(načelo prepovedi izražanja intimnih čustvenih razmerij)

Pripadnik med službenim časom in dejanskim opravljanjem vojaške službe ne sme izražati intimnih čustvenih razmerij do drugih pripadnikov istega ali različnega spola na način, ki bi lahko negativno vplival na vojaško službo, odnose v njej in vojaško disciplino.

III. NAČIN IZVAJANJA NALOG SLOVENSKE VOJSKE

19. člen

(naloge)

Naloge Slovenske vojske, določene v Zakonu o obrambi, se izvajajo na način in v obliki, določeni s tem zakonom, mednarodnimi pogodbami oziroma pravili mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija.

20. člen

(vojaško izobraževanje in usposabljanje)

(1) Vojaško izobraževanje in usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe države izvaja Slovenska vojska:
– z organiziranjem in izvajanjem vojaškega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov, poveljstev, enot in zavodov v okviru Slovenske vojske, ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), javnega izobraževalnega sistema ter v ustreznih šolah in organizacijah izven države;
– z usposabljanjem poveljstev in enot v okviru Slovenske vojske, v zavezništvu in v drugih mednarodnih organizacijah izven države;
– z usposabljanjem med prostovoljnim ali obveznim vojaškim rokom ali med pogodbeno ali obvezno službo v rezervni sestavi v skladu z zakonom;
– z organiziranjem in usposabljanjem kadrovskih sestav v skladu z načrti, ki predstavljajo dodatne zmogljivosti za popolnjevanje ali povečevanje vojne sestave vojske;
– s sodelovanjem s podčastniško in častniško, veteransko in drugimi nevladnimi organizacijami, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu na področju obrambe in katerih dejavnosti so pomembne za usposobljenost pripadnikov ter državljanov in državljank za vojaško obrambo države.
(2) Slovenska vojska predstavlja in seznanja državljane ter državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljani) in javnost s svojo organizacijo, aktivnostmi in delovanjem z namenom spodbujanja pripravljenosti državljanov za vojaško obrambo v primeru potrebe, pridobivanja kandidatov in kandidatk (v nadaljnjem besedilu: kandidat) za delo v vojski ter za sodelovanje v različnih oblikah usposabljanja državljanov za vojaško obrambo države.
(3) Organizacija in izvajanje vojaškega izobraževanja poteka v skladu z Zakonom o obrambi in predpisi, ki urejajo srednje poklicno in strokovno izobraževanje ter višje strokovno in visokošolsko izobraževanje ter podiplomski študij.
(4) Izobraževalne programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter višješolske študijske programe za vojaške poklice sprejme minister oziroma ministrica, pristojna za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister) po predhodnem mnenju Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje oziroma za višješolske študijske programe po predhodnem mnenju komisije za akreditacijo.
(5) Poklicne standarde za poklice v Slovenski vojski določa minister po predhodnem mnenju Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
(6) Preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij na vojaškem področju se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
(7) Slovenska vojska se pripravlja, izobražuje in usposablja v miru za opravljanje vseh nalog za obrambo države samostojno in v okviru zavezništva, za izvrševanje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter drugih nalog v skladu z Zakonom o obrambi in tem zakonom.

21. člen

(pripravljenost in vojaška obramba)

(1) Slovenska vojska zagotavlja in prispeva k varnosti in stabilnosti s svojim načrtnim razvojem in delovanjem, vzdrževanjem pripravljenosti, vojaško diplomacijo, sodelovanjem z drugimi vojaškimi organizacijami, spoštovanjem dogovorjenega obsega oboroževanja, preprečevanjem širjenja orožij za množično uničevanje, nadzorom oborožitve in razorožitve, nadzorom drugih vojaških organizacij ter izvajanjem drugih verifikacijskih dejavnosti.
(2) Potrebno in zahtevano pripravljenost za izvajanje z zakonom določenih nalog Slovenska vojska zagotavlja v skladu z načrti uporabe, neprekinjenim delovanjem določenih služb in bojnih sistemov, pripravljenostjo določenih poveljstev, enot in služb v skladu s skupnimi načrti obrambe v okviru zavezništva oziroma drugih mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami ter zahtevano pripravljenostjo za izvajanje nalog v skladu z varnostnimi razmerami na podlagi odločitev pristojnih organov vodenja in poveljevanja.
(3) Vojaško obrambo države izvaja Slovenska vojska v skladu z načrti uporabe samostojno in v skladu z načrti zavezništva v okviru kolektivne obrambe oziroma prevzetimi obveznostmi z mednarodnimi pogodbami.

22. člen

Objavljeno v Zakonodaja

Podatki o SMO

Sindikat Ministrstva za Obrambo

  • Dejavnost: Dejavnost sindikatov
  • Davčna številka: 90213033
  • Naslov: Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana
  • E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Odnosi z javnostmi

Marjan LAH

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. GSM:040 792 528