103. Uradni list RS, št. 103/2004 z dne 23.09.2004

4405. Zakon o obrambi (ZObr-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo), Stran 12478.

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o obrambi, ki obsega:

– Zakon o obrambi – ZObr (Uradni list RS, št. 82/94 z dne 30. 12. 1994),
– Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o obrambi – ZObr-A (Uradni list RS, št. 44/97 z dne 24. 7. 1997),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-B (Uradni list RS, št. 87/97 z dne 29. 12. 1997),
– Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenija o razveljavitvi dela drugega odstavka 94. člena ter tretjega in četrtega odstavka 109. člena Zakona o obrambi – U-I-101/95 (Uradni list RS, št. 13/98 z dne 20. 2. 1998),
– Zakon o materialni dolžnosti – ZMatD (Uradni list RS, št. 87/01 z dne 8. 11. 2001),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-C (Uradni list RS, št. 47/02 z dne 29. 5. 2002),
– Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-C (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),
– Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-D (Uradni list RS, št. 40/04 z dne 20. 4. 2004).

Št. 200-01/90-3/53

Ljubljana, dne 17. junija 2004

EPA 1370-III

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.

Z A K O N
O OBRAMBI
(uradno prečiščeno besedilo)
(ZObr-UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

Ta zakon ureja vrsto, organizacijo in obseg obrambe države.

2. člen

(namen obrambe)

Temeljni namen obrambe je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in z aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb.

3. člen

(obrambni sistem)

(1) Obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba.
(2) Vojaško obrambo izvajajo samostojno ali v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb, obrambne sile, ki jih sestavlja Slovenska vojska (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali vojska).
(3) Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.
(4) Vojaška in civilna obramba države tvorita celoto.
(5) Obrambne zadeve so v državni pristojnosti.

4. člen

(spoštovanje mednarodnega vojnega prava)

Vse oblike vojaške in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega vojnega prava oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.

5. člen

(pomen pojmov)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Vojaška obramba je obramba države z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi, izvaja pa jo Slovenska vojska samostojno ali skupaj z zavezniškimi vojskami.
2. Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov in državljank (v nadaljnjem besedilu: državljanov), s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju.
3. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naravne nesreče so tiste, ki jih povzročijo naravne sile, druge nesreče pa so tiste, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje in druge oblike množičnega nasilja.
4. Izredno stanje se razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Izredno stanje se lahko razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost. Povečano nevarnost napada na državo oziroma neposredno vojno nevarnost lahko predstavlja tudi nevarnost oboroženega napada ali oborožen napad na državo ali države, s katerimi je Republika Slovenija v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb.
5. Vojno stanje se razglasi ob vojaškem napadu na državo. Vojaški napad na katerikoli del države in s kakršnimikoli vojaškimi sredstvi in načini se šteje za napad na celo državo. Vojno stanje se lahko razglasi tudi ob oboroženem napadu na Republiko Slovenijo ali na državo oziroma države, s katerimi je Republika Slovenija v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb. Za oborožen napad v skladu s tem zakonom se šteje tudi napad s sredstvi in na način, ki daje Republiki Sloveniji, napadeni zavezniški državi ali državam pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe v skladu z ustanovno listino Organizacije združenih narodov.
6. Ukrepi za pripravljenost so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi se zagotovi načrtno, pravočasno in organizirano povečanje pripravljenosti za obrambo države in organiziran prehod v vojno stanje.
6.a Pripravljenost Slovenske vojske je stanje, ki odraža njeno sposobnost za izvrševanje z zakonom predpisanih nalog v miru in v vojni.
7. Slovenska vojska so vojaška poveljstva, enote, zavodi in druge vojaške sestave, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti Slovenski vojski in ki odkrito nosijo orožje.
8. Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, to so vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: vojaške osebe) ter civilne osebe, ki delajo v vojski, vendar civilne osebe ne opravljajo vojaške službe.
9. Mirnodobna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo.
10. Vojna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, ki so razporejeni v vojno sestavo vojske.
11. Rezervna sestava so vsi vojaški obvezniki, ki niso pripadniki mirnodobne sestave in so dolžni služiti v rezervni sestavi. Pripadniki rezervne sestave so tudi državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi.
12. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev.
13. Vojaška služba je opravljanje vojaških in drugih del v vojaških poveljstvih, enotah in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter v drugih državnih organih.
14. Vojaška oseba je oseba, ki opravlja vojaško službo.
14.a Delavec po tem zakonu je vojaška oseba, civilna oseba, ki poklicno dela v vojski ali druga oseba, ki poklicno opravlja upravne in strokovno tehnične naloge v ministrstvu (v nadaljnjem besedilu: delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, delavec na obrambnem področju ali delavec).
15. Upravne zveze so posebej organiziran sistem zvez za vodenje obrambe, ki povezuje državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo, ter državne organe in Slovensko vojsko.
16. Obrambne priprave so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter dejavnosti za zagotovitev potrebne pripravljenosti vojaške in civilne obrambe ter za njuno izvajanje.
17. Vodja priprav civilne obrambe je predstojnik državnega organa, organ upravljanja gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, katere dejavnost je posebnega pomena za obrambo, oziroma druge gospodarske družbe, zavoda ali organizacije, ki je dolžna opravljati proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju, župan oziroma predsednik pokrajine.

II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVLJANOV PRI OBRAMBI DRŽAVE

6. člen

(vrste obrambnih dolžnosti)

(1) Pri obrambi države imajo državljani v skladu z ustavo naslednje dolžnosti:
– vojaško dolžnost, ki jo uresničujejo v Slovenski vojski in v enotah za zveze;
– delovno dolžnost, ki jo uresničujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, delovanje državnih organov, organov lokalne samouprave in druge obrambne potrebe;
– materialno dolžnost, ki jo uresničujejo z dajanjem vozil, strojev, objektov in drugih sredstev za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe.
(2) Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v civilni zaščiti ali v drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč, oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v vojni.

7. člen

(pravica do samoobrambe)

(1) Državljani imajo v vojnem stanju pravico, da se samoorganizirajo in vključijo v obrambo države.
(2) Državljani iz prejšnjega odstavka so se dolžni podrediti najbližjemu vojaškemu poveljstvu ali enoti, do tedaj pa zagotoviti enotno poveljevanje, nošenje oznak pripadnosti Slovenski vojski, odkrito nošenje orožja in spoštovanje mednarodnega vojnega in humanitarnega prava.
(3) Za državljane iz prvega odstavka tega člena smiselno veljajo določbe, kot jih ta zakon določa za pravice in dolžnosti vojaških oseb.

8. člen

(vojaška dolžnost)

Vojaško dolžnost ureja poseben zakon.

9. člen

(izvrševanje delovne in materialne dolžnosti)

(1) Delovna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako odloči Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor).
(2) Materialna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako določi Državni zbor, v miru pa le zaradi pregledov in vaj.

10. člen

(delovna dolžnost)

(1) Delovno dolžnost izvajajo državljani, ki so stari najmanj 18 in ne več kot 63 (moški) oziroma 55 let (ženske) in so zdravstveno sposobni za delo.
(2) Med izvajanjem delovne dolžnosti delavci nimajo pravice do stavke.
(3) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podrobneje uredi izvajanje delovne dolžnosti.

11. člen

(materialna dolžnost)

(1) Državljan, ki je zavezan materialni dolžnosti, ima pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je predal za obrambne potrebe.
(2) Materialna dolžnost se lahko naloži tudi pravnim osebam, razen za sredstva in opremo, ki so namenjena zaščiti in reševanju, zdravstvenemu varstvu ter delovanju organov za notranje zadeve.
(3) Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali objektov, na katerih se izvaja mobilizacija vojske ali vojaške vaje.
(4) S posebnim zakonom se določi vrsto sredstev, opreme in nepremičnin, za katere pristojna organizacijska enota ministrstva (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve) lahko naloži materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči, vodenje evidence, postopek razporejanja in prevzema sredstev, način določanja nadomestila za uporabo sredstev ter način ugotavljanja škode in izplačevanja odškodnin na sredstvih, za katere je naložena materialna dolžnost.

12. člen

(razporejanje)

(1) K opravljanju vojaške in delovne dolžnosti državljane razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.
(2) Državljan, ki je razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti, ne more biti razporejen na drugo dolžnost.
(3) Državljan, ki je razporejen na delovno dolžnost ali v civilno zaščito, oziroma opravlja operativne dolžnosti v drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč, praviloma ne more biti razporejen na vojaško dolžnost.
(4) Vlada podrobneje predpiše kriterije za razporejanje na obrambne dolžnosti.

13. člen

(dolžnost usposabljanja)

Državljan, ki je razporejen na vojaško ali delovno dolžnost, se je dolžan usposabljati za opravljanje te dolžnosti v skladu s predpisi.

14. člen

(dolžnost varovanja tajnih obrambnih podatkov)

(1) Kdor se pri opravljanju obrambnih dolžnosti, pri delu ali kako drugače seznani s tajnimi obrambnimi podatki, jih je dolžan varovati v skladu s predpisi, ki urejajo določanje, varovanje in dostop do tajnih podatkov državnih organov in varovanje tajnih obrambnih podatkov.
(2) Dolžnost varovanja obrambnih podatkov iz prejšnjega odstavka velja tudi po prenehanju dela ali opravljanja dolžnosti. Posameznika lahko dolžnosti varovanja obrambnih podatkov, ki so strogo tajni, izjemoma zaradi utemeljenih razlogov odveže vlada, tajnih obrambnih podatkov drugih stopenj tajnosti pa pristojni minister, če z zakonom ni določeno drugače.
(3) Vlada predpiše, kateri obrambni podatki se ne smejo vnašati v javne publikacije.
(4) Minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše merila za določanje tajnih obrambnih podatkov v skladu z zakonom ter splošne in posebne ukrepe za njihovo varovanje.

15. člen

Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV), Stran 9624.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV)

Razglašam Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 13. julija 2007.

Št. 001-22-101/07

Ljubljana, dne 23. julija 2007

dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI (ZSSloV)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

(1) Ta zakon določa načela opravljanja vojaške službe, ureja način izvajanja nalog Slovenske vojske, temeljne odnose pri izvajanju vojaške službe, posebne pravice, obveznosti in odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske med opravljanjem vojaške službe in celostno skrb za pripadnike Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali vojska).
(2) Ta zakon se smiselno uporablja tudi za pripadnike pogodbene rezervne sestave in druge pripadnike rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo zaradi opravljanja nalog Slovenske vojske.

2. člen

(uporaba zakona)

(1) Za urejanje vprašanj v zvezi z vojaško službo ali delom v Slovenski vojski, ki z Zakonom o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: Zakon o obrambi) in tem zakonom niso urejena, se uporabljajo predpisi o javnih uslužbencih.
(2) Poklicno opravljanje vojaške službe v stalni sestavi Slovenske vojske oziroma vpoklic pripadnikov pogodbene rezervne sestave v vojaško službo se šteje za posebno obliko izvajanja z ustavo določene dolžnosti do obrambe države, kot sicer velja za vse pripadnike rezervne sestave pod pogoji, ki jih določata Zakon o obrambi in Zakon o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 108/02 – uradno prečiščeno besedilo).

3. člen

(pomen pojmov)

(1) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Pripadnik ali pripadnica Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: pripadnik) je vojaška ali civilna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe oziroma delo v Slovenski vojski, ter vojaška ali civilna oseba, ki se je zaposlila v vojski pred 14. januarjem 1995, vključno s pripadnikom rezervne sestave, kadar je vpoklican v vojaško službo.
2. Vojaška oseba je oseba, ki kot vojak ali vojakinja (v nadaljnjem besedilu: vojak), podčastnik ali podčastnica (v nadaljnjem besedilu: podčastnik), častnik ali častnica (v nadaljnjem besedilu: častnik) ter vojaški uslužbenec ali vojaška uslužbenka (v nadaljnjem besedilu: vojaški uslužbenec) poklicno opravlja vojaško službo ter vojak med služenjem vojaškega roka oziroma pripadnik rezervne sestave, kadar je vpoklican v vojaško službo.
3. Civilna oseba je oseba, ki poklicno opravlja strokovno tehnične in druge naloge v Slovenski vojski, za katere niso potrebna vojaška strokovna znanja in vojaška izobrazba.
4. Formacijska dolžnost je določena funkcionalna dolžnost v formaciji poveljstva, enote ali zavoda s predpisanimi kadrovskimi in drugimi pogoji za njeno opravljanje.
5. Službena pot je z zakonom in Pravili službe v Slovenski vojski (v nadaljnjem besedilu: pravila službe) urejen postopek, po katerem pripadnik posreduje nadrejenim svoje prošnje, predloge in zahteve ter ugovarja sprejetim odločitvam v zvezi z njegovim položajem, nalogami in drugimi vprašanji v zvezi z vojaško službo.
6. Razporeditev vojaške osebe je postopek, določen z Zakonom o obrambi, za kadrovsko popolnjevanje formacij, ki obsega imenovanje vojaške osebe za določen ali za nedoločen čas na formacijsko dolžnost z aktom vodenja ali poveljevanja in izdajo odločbe ali drugega akta, s katerim se uredijo delovno-pravne posledice imenovanja.
7. Nadrejena ali nadrejeni (v nadaljnjem besedilu: nadrejeni) je tista vojaška oseba, ki ima pristojnost poveljevanja.
8. Podrejena ali podrejeni (v nadaljnjem besedilu: podrejeni) je tista vojaška oseba, ki je dolžna izvrševati prejeta povelja.
9. Povišana pripravljenost je potrebno ali zahtevano stanje v poveljstvu, enoti ali zavodu v miru, med izvajanjem nalog Slovenske vojske zunaj države, med pripravljenostjo ali izvajanjem nalog kolektivne obrambe v skladu z načrti v okviru zavezništva ter v izrednem ali vojnem stanju, ki izraža sposobnost, da poveljstvo, enota ali zavod v skladu z načrti uporabe organizirano in pravočasno začne izvajati zaukazano delovanje, ne glede na razmere, kraj ali nasprotnika. Za povišano pripravljenost se šteje tudi čas po sprejemu odločitve, da se napoti na izvrševanje nalog določena enota, ki je dana na razpolago za uporabo v skladu z načrti za kolektivno obrambo v okviru zavezništva oziroma v skladu z drugimi mednarodnimi pogodbami, v obdobju šestih mesecev ali krajšem obdobju pred opravljanjem vojaške službe izven države. Povišana pripravljenost v miru se uvede s pisnim ukazom načelnika ali načelnice Generalštaba Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: načelnik generalštaba). Povišana pripravljenost poveljstev, enot in zavodov izraža zlasti njihovo večjo bojno pripravljenost in se šteje za najpomembnejšo nalogo Slovenske vojske.
10. Zavezništvo je celota organizacijskih, funkcionalnih, tehničnih in drugih odnosov ter dejavnosti med podpisnicami Severnoatlantske pogodbe.
(2) V tem zakonu uporabljeni pojmi vojaška obramba, stalna sestava, rezervna sestava, vojaška služba, vojak, podčastnik, častnik, vojaški uslužbenec, vojaška disciplina, formacija, imenovanje, razporeditev na drugo formacijsko dolžnost, pravila službe, akti vodenja in poveljevanja, izredno ali vojno stanje in drugi, imajo enak pomen kot v Zakonu o obrambi.

4. člen

(kodeks vojaške etike)

Slovenska vojska ima svoj kodeks vojaške etike, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in ki so ga pripadniki dolžni spoštovati pri opravljanju vojaške službe.

II. NAČELA OPRAVLJANJA VOJAŠKE SLUŽBE

5. člen

(načelo pripadnosti)

Pripadnik s svojim ravnanjem in vedenjem vedno in povsod izraža spoštovanje do ostalih pripadnikov in pripadnost svoji enoti, Slovenski vojski in Republiki Sloveniji.

6. člen

(načelo častnega ravnanja)

Pripadnik pri opravljanju vojaške službe ravna častno v skladu s kodeksom vojaške etike Slovenske vojske in pravili službe.

7. člen

(načelo varstva mladoletnih)

Vojaške službe, niti drugega dela v vojski, ne sme opravljati oseba, ki je mlajša od 18 let.

8. člen

(načeli enostarešinstva in subordinacije)

Pripadnik mora dosledno spoštovati načeli enostarešinstva in subordinacije ter pravila službe.

9. člen

(spoštovanje vojaške discipline)

Pripadnik opravlja vojaško službo brezpogojno, natančno, pravilno in pravočasno, v skladu s predpisi, pravili službe ter akti vodenja in poveljevanja. Podrejeni ne razpravlja o odločitvah nadrejenih, razen kadar je k temu poklican oziroma če je to v skladu s pravili službe.

10. člen

(utrjevanje tovarištva)

Pripadnik utrjuje tovarištvo v enoti in moštvu ter spoštuje pravice in dolžnosti drugih vojaških oseb ter oseb, ki niso pripadniki Slovenske vojske. Nadrejeni in podrejeni si med seboj izražajo spoštovanje in medsebojno zaupanje. Nadrejeni z lastnim zgledom razvija zavest tovarištva in krepi povezanost pripadnikov v vojaškem kolektivu.

11. člen

(skrb za podrejene)

Nadrejeni skrbi za podrejene in glede na svoje pristojnosti pomaga družinam podrejenih, če to podrejeni ali njegova družina želi. Podrejenim mora zagotavljati čim boljše pogoje za delo.

12. člen

(načelo strokovnosti)

Pripadnik izvršuje naloge strokovno, vestno in pravočasno. Pri svojem delu ravna po pravilih vojaške stroke in se v ta namen stalno izobražuje, usposablja in izpopolnjuje.

13. člen

(načelo dobrega gospodarja)

Pripadnik mora gospodarno, skrbno in učinkovito uporabljati oborožitev, vojaško in drugo opremo ter javna sredstva, ki so mu zaupana.

14. člen

(načelo tajnosti)

Pripadnik mora varovati tajne podatke v skladu s predpisi, ne glede na to, kako se je z njimi seznanil. Dolžnost varovanja tajnih podatkov velja tudi po prenehanju vojaške službe, vse dokler pripadnik te dolžnosti ni razrešen.

15. člen

(načelo enakopravne dostopnosti)

Pri zaposlovanju, imenovanju in razporejanju na drugo formacijsko dolžnost ali delo je zagotovljena enakopravna dostopnost dolžnosti za vse kandidate pod enakimi pogoji, ne glede na njihov spol. Zagotovljena je enakost in enakopravnost pripadnikov med opravljanjem vojaške službe ne glede na kakršnekoli osebne okoliščine, spol, versko prepričanje in drugo. Med opravljanjem vojaške službe ali v uniformi se pripadnik ne sme udeleževati prireditev ali aktivnosti, ki spodbujajo nestrpnost do drugih ali razlikovanje na katerikoli osebni okoliščini.

16. člen

(načelo prepovedi političnega delovanja)

Pripadnik Slovenske vojske med službenim časom in dejanskim opravljanjem vojaške službe ne sme politično delovati, niti se ne sme udeleževati aktivnosti političnih strank, razen če ne gre za opravljanje službenih zadev. Pripadnik se v uniformi ne sme udeleževati političnih shodov.

17. člen

(načelo ekološke ozaveščenosti)

Pripadnik mora ravnati ekološko ozaveščeno in tako vplivati tudi na sodelavce.

18. člen

(načelo prepovedi izražanja intimnih čustvenih razmerij)

Pripadnik med službenim časom in dejanskim opravljanjem vojaške službe ne sme izražati intimnih čustvenih razmerij do drugih pripadnikov istega ali različnega spola na način, ki bi lahko negativno vplival na vojaško službo, odnose v njej in vojaško disciplino.

III. NAČIN IZVAJANJA NALOG SLOVENSKE VOJSKE

19. člen

(naloge)

Naloge Slovenske vojske, določene v Zakonu o obrambi, se izvajajo na način in v obliki, določeni s tem zakonom, mednarodnimi pogodbami oziroma pravili mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija.

20. člen

(vojaško izobraževanje in usposabljanje)

(1) Vojaško izobraževanje in usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe države izvaja Slovenska vojska:
– z organiziranjem in izvajanjem vojaškega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov, poveljstev, enot in zavodov v okviru Slovenske vojske, ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), javnega izobraževalnega sistema ter v ustreznih šolah in organizacijah izven države;
– z usposabljanjem poveljstev in enot v okviru Slovenske vojske, v zavezništvu in v drugih mednarodnih organizacijah izven države;
– z usposabljanjem med prostovoljnim ali obveznim vojaškim rokom ali med pogodbeno ali obvezno službo v rezervni sestavi v skladu z zakonom;
– z organiziranjem in usposabljanjem kadrovskih sestav v skladu z načrti, ki predstavljajo dodatne zmogljivosti za popolnjevanje ali povečevanje vojne sestave vojske;
– s sodelovanjem s podčastniško in častniško, veteransko in drugimi nevladnimi organizacijami, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu na področju obrambe in katerih dejavnosti so pomembne za usposobljenost pripadnikov ter državljanov in državljank za vojaško obrambo države.
(2) Slovenska vojska predstavlja in seznanja državljane ter državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljani) in javnost s svojo organizacijo, aktivnostmi in delovanjem z namenom spodbujanja pripravljenosti državljanov za vojaško obrambo v primeru potrebe, pridobivanja kandidatov in kandidatk (v nadaljnjem besedilu: kandidat) za delo v vojski ter za sodelovanje v različnih oblikah usposabljanja državljanov za vojaško obrambo države.
(3) Organizacija in izvajanje vojaškega izobraževanja poteka v skladu z Zakonom o obrambi in predpisi, ki urejajo srednje poklicno in strokovno izobraževanje ter višje strokovno in visokošolsko izobraževanje ter podiplomski študij.
(4) Izobraževalne programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter višješolske študijske programe za vojaške poklice sprejme minister oziroma ministrica, pristojna za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister) po predhodnem mnenju Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje oziroma za višješolske študijske programe po predhodnem mnenju komisije za akreditacijo.
(5) Poklicne standarde za poklice v Slovenski vojski določa minister po predhodnem mnenju Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
(6) Preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij na vojaškem področju se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
(7) Slovenska vojska se pripravlja, izobražuje in usposablja v miru za opravljanje vseh nalog za obrambo države samostojno in v okviru zavezništva, za izvrševanje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter drugih nalog v skladu z Zakonom o obrambi in tem zakonom.

21. člen

(pripravljenost in vojaška obramba)

(1) Slovenska vojska zagotavlja in prispeva k varnosti in stabilnosti s svojim načrtnim razvojem in delovanjem, vzdrževanjem pripravljenosti, vojaško diplomacijo, sodelovanjem z drugimi vojaškimi organizacijami, spoštovanjem dogovorjenega obsega oboroževanja, preprečevanjem širjenja orožij za množično uničevanje, nadzorom oborožitve in razorožitve, nadzorom drugih vojaških organizacij ter izvajanjem drugih verifikacijskih dejavnosti.
(2) Potrebno in zahtevano pripravljenost za izvajanje z zakonom določenih nalog Slovenska vojska zagotavlja v skladu z načrti uporabe, neprekinjenim delovanjem določenih služb in bojnih sistemov, pripravljenostjo določenih poveljstev, enot in služb v skladu s skupnimi načrti obrambe v okviru zavezništva oziroma drugih mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami ter zahtevano pripravljenostjo za izvajanje nalog v skladu z varnostnimi razmerami na podlagi odločitev pristojnih organov vodenja in poveljevanja.
(3) Vojaško obrambo države izvaja Slovenska vojska v skladu z načrti uporabe samostojno in v skladu z načrti zavezništva v okviru kolektivne obrambe oziroma prevzetimi obveznostmi z mednarodnimi pogodbami.

22. člen

ZADEVA: MNENJE SMO NA PREDLOG SPREMEMBE O PLAČILIH NA MOM
ZVEZA: Vaš dopis št. 007-21/2013-2 z dne 08.3.2013

Na podlagi sprejetih mnenj osnovnih organizacij SMO ter na podlagi Sklepa korespondenčne seje KSMO z dne 19.3.2013 vam posredujemo NEGATIVNO mnenje na predlagane spremembe Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ki smo jo v SMO prejeli 11.3.2013 v elektronski pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Negativno mnenje na predlagane spremembe dajemo iz naslednjih razlogov:

1. Predlagane vsebinske spremembe v 1. odstavku 9. člena citirane Uredbe nimajo ustreznega pojasnila, saj kratko pojasnilo ne zadošča in ne pojasnjuje vsebinske spremembe na zadosten način. Namreč, gre za popolno prenovitev dosedanjih določil, za kar potrebujemo dodatna pojasnila o strokovnih razlogih za vsebinske spremembe;

2. Glede na dejstvo, da je s spremembami v letu 2012 že močno poseženo v plačila na MOM se ne moremo strinjati s dodatnim zmanjševanjem, saj smo posredovali kar nekaj dodatnih ukrepov, ki bi verjetno dosegli cilj zmanjšanja mase za plače. Žal, naši predlogi niso resno obravnavani saj so označeni kot neresni

Lep pozdrav.

Darko Milenkovič
Predsednik

Dostavljeno (po outlook/e-mail):
- g. R. Jakič, minister za obrambo,
- g. F. Javornik, pooblaščena oseba za sindikate.

Razpis zadodelitev ali zamenjavo službenih stanovanj in garaž v najem – marec 2013 Stanovanjska komisija Ministrstva za obrambo, na podlagi 4. člena Pravilnika o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo (številka 0070- 47/2012-11 z dne 28. 1. 2013), objavlja Razpis za dodelitev oziroma zamenjavo službenih stanovanj ali garaž v najem. Upravičenci do prijave na razpis so, na podlagi 2. člena Pravilnika o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske oziroma javni uslužbenci Ministrstva za obrambo, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se opravlja vojaška služba. Prosilci obrazec »Prijava na razpis za službeno stanovanje ali garažo, št. 352-68/2013-1, z dne 19. 3. 2012«, izpolnjenega skupaj z zahtevanimi listinami, posredujejo Službi za kadrovske zadeve, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana, in sicer do vključno ponedeljka, 8. 4. 2013.

Tabela prostih stanovanj in garaž skupaj z obrazcom za prijavo na razpis se nahaja na intranetni speltni strani.

POMEMBNO V RAZMISLEK :

Iz prakse odločitve prejšnjih stanovanjskih komisij vas opozarjamo na določila PRAVILNIKA O SLUŽBENIH STANOVANJIH MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, ki v 18. členu, 1 odstavek opredeljuje, da  "Stanovanja se praviloma dodeljujejo v kraju zaposlitve pripadnika."

Ker so prosilci zaprošali za stanovanja, ki so bila zunaj kraja zaposlitve in jim je komisija dodelila stanovanje kot je navedeno v 18. členu, so le ta stanovanja zavrnili pri tem pa ostali brez potnih stroškov.

Iz 169. člena 2. odstavka ZUJF je razvidno, da v kolikor zaposleni zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način obračuna stroškov prevoza iz tega člena obračunajo in povrnejo stroški prevoza od kraja dodeljenega službenega stanovanja oziroma kraja, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji kraju opravljanja dela.

Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami

Predlog nove uredbe:

http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/pdf/predpisi/SpremUredbeMOM04032013.doc

Stara uredba: povezava: http://www.pisrs.si/npb/files/2008-01-2886-20120606_095335_2012-01-1729-NPB2.doc Podajanje pobud mnenj do 20.03.2013 na : Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Reforma trga dela je sprejeta!

Državni zbor RS jo je sprejel z veliko večino. Celo več, nobenega glasu proti ni bilo.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)  bo pričel veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu RS, torej v prvi polovici aprila. Namen novega ZDR je, da naj bi na eni strani povečeval fleksibilnost delovnega razmerja, po drugi strani pa odpravljal tako imenovano segmentacijo trga dela. Medtem ko je bila za delodajalsko stran prioriteta zmanjševanje stroškov dela (odprava dodatka za delovno dobo, plačanega odmora za malico, povračila potnih stroškov,....), je bilo za sindikalno stran najpomembneje vpeljati ukrepe, ki bodo zmanjševali segmentacijo trga dela in povečevali pravno varnost. Fleksibilnost delovnega razmerja se v novem ZDR kaže v postopkih zaposlovanja in odpuščanja, pri čemer pa pravna varnost delavcev ni zmanjšana. V bistvu so spremembe na tem področju predvsem uzakonile že oblikovano sodno prakso.

Kaj smo dosegli?

Na novo se uvaja ...

... odpravnine za določen čas,

... solidarna oziroma subsidiarna odgovornost delodajalcev za terjatve delavcev, ki so napoteni k drugemu delodajalcu,

... kvota agencijskih delavcev pri uporabniku in povečuje pravna varnost agencijskih delavcev,

... nov sistem delovnega razmerja za določen čas - potreba po delu za določen čas se bo po novem presojala zgolj po potrebi po delu in ne več tudi po delavcu,

... možnost, da delavec, ki je zaradi bolezni z dela odsoten več kot 30 dni, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno zahteva izplačilo nadomestila plače, s čimer se želi preprečiti, da bi delodajalec nadomestilo plače zadrževal oziroma ga ne bi izplačal delavcu,

... možnost, da delavec, ki mu delodajalec ne bo v celoti plačal socialnih prispevkov, poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (z vsemi pravicami na zavodu za zaposlovanje in odpravnino), delodajalec pa bo imel zgolj tri delovne dni časa, da kršitev odpravi,

... določilo, da bo neplačevanje plač in regresa za letni dopust najstrožje sankcionirano,

...  institut plačilne liste kot izvršilnega naslova - delavec bo v primeru neizplačane plače, na podlagi izdane plačilne liste (izdaja plačilne liste je namreč obveznost delodajalca) neposredno vložil izvršilni predlog. Povedano z drugimi besedami: v primeru neizplačane plače ne bo več potrebno vlagati tožbe, temveč se bo lahko neposredno in takoj zahtevalo plačilo plače s pomočjo izvršbe, tudi z blokado transakcijskega računa delodajalca; podobno kot lahko npr. ponudnik mobilne telefonije na podlagi izdane položnice zahteva plačilo neposredno s transakcijskega računa uporabnika storitve),

... razširjena pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za brezposelne osebe, ki so dopolnile 57 let ali ki imajo 35 let zavarovalne dobe - ti so upravičeni do plačila PIZ, če jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ dve leti.

Ureja se ...

... položaj ekonomsko odvisnih delavcev.

Povečuje se ...

... vloga predstavnikov zaposlenih pri urejanju delovnega časa,

... dostop mladih do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti,

... obseg pravic volonterskih pripravnikov (povrnjeni potni stroški in stroški za malico).

Ostaja ...

... plačan odmor za malico, dodatek za delovno dobo in povračilo potnih stroškov,

... nespremenjen sistem nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela,

... nespremenjen sistem določanja dolžine letnega dopusta, pri čemer zgornja meja dolžine dopusta (kar so zahtevali delodajalci) v zakonu ni določena,

... nespremenjena višina denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

Na kaj opozarjamo?

Varstvo starejših delavcev se spreminja zgolj in izključno v delu, ki se nanaša na varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Po novem bodo pred odpovedjo varovani tisti delavci, ki bodo imeli 58 let starosti ali pa jim bo do polne upokojitve manjkalo 5 let pokojninske dobe. Opozoriti velja, da tisti delavci, ki danes uživajo zaščito pred odpovedjo, le-to obdržijo (za njih se ne spremeni nič), saj je prehod na 58 let starosti postopen in se zaključi v letu 2017.

Odpovedni roki se z novim ZDR sicer skrajšujejo, predvsem za tiste delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni več kot 25 let (80 dni odpovednega roka), vendar pa je s kolektivno pogodbo dejavnosti možno ta rok tudi podaljšati ali skrajšati (vsekakor pa ne more biti nižji od 60 dni). Nadomestilo plače za čas čakanja na delo doma se iz sedanjih 100 % znižuje na 80 %, prav tako delavec, ki bo pri delodajalcu zaposlen manj kot pet let, ne bo upravičen do odpravnine ob upokojitvi (delodajalska stran je celo zahtevala ukinitev odpravnine ob upokojitvi v celoti, torej ne glede na obdobje, ki ga je delavec preživel pri posameznem delodajalcu).

Uvaja se začasno in občasno delo, in sicer za upokojence. Omejitve začasnega in občasnega dela so sicer postavljene v dokaj realne okvirje, a to področje bo potrebno zelo natančno spremljati, kar je tudi predvideno v reformi trga dela.

V ZSSS bomo v najkrajšem možnem času pričeli z izobraževalnimi seminarji o reformi trga dela po območnih organizacijah ZSSS. Nanje bomo vabili predsednike sindikatov v podjetjih, sindikalne zaupnike,..... pa tudi delavce, člane sindikatov.

Andrej ZORKO ZSSS

ZAHTEVA za izplačilo odškodnine zaradi neizkoriščenih prostih dni na MOM

Dne 24.01.2013  smo na internetni spletni strani MORS zasledili pojasnilo z naslovom "Pojasnilo pravne službe v zvezi s pravico do počitka na MOM".

Pojasnjujemo :

MORS je z navedeno objavo in podanim odgovorom predstavnikov GŠSV na seji KSMO dne, 25.01.2013 zavzeli stališče, da zaposleni, ki so bili na  MOM od avgusta 2007 dalje, niso opravičeni do odškodnine zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka na MOM.

Nadalje pojasnjujejo, da se je v vmesnem obdobju pravna podlaga spremenila in menijo, da pripadniki do odškodnine zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka na MOM, na način, kot je bilo določeno v predhodno rešenih sodnih sporih, niso upravičeni.

Sindikat SMO, je po posvetu s svojimi pravnimi službami zavzel stališče, da bomo pridobili sodno prakso glede navedenem določilu iz 53. Člena, Zakona o službi v Slovenski vojski tako, da bomo pri pristojnih delovno socialnih sodiščih podali tožbe.

ZAHTEVA ZA SEZNAM POKLICNIH BOLEZNI

Na seji KSMO dne 25.01.2013 smo še enkrat vodili debato okoli kriterijev za podaljševanje pogodb o zaposlitvi. Zavedajoč se resnosti tematike in v prid lažji razjasnitvi škodljivega delovanja poklica na zdravstveno stanje pripadnika smo ugotovili, da nam manjka seznam poklicnih bolezni. Seznam smo iskali tudi v pristojni službi MDDSZ vendar ga nismo uspeli dobiti.

Seznam poklicnih bolezni bi lahko bil pokazatelj zdravstveni komisiji, ki bo ugotavljala oceno dela zmožnosti. Hkrati naprošamo, da nam seznam poklicnih bolezni dostavite, saj tak dokument ne more soditi v kontekst dokumentov z oznako tajnosti.  Pričela se bodo tudi pogajanja za nov pokojninski načrt, kakor tudi pregled poklicev in delovnih mest ki sodijo v sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ker imamo člana v omenjenih komisijah, bi nam bil seznam v veliko pomoč.

Lep pozdrav.

Darko Milenkovič