Pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije je bilo v letu 2019 izpostavljeno pravno vprašanje, ali lahko pripadnik SV zahteva izplačilo ur, ko je bil v pripravljenosti na delo na delovnem mestu, kot plačilo nadur. V SMO menimo, da upravičeno zahteva mesečno razliko med izplačanimi urami pripravljenosti za delo (v višini 20 % ume postavke osnovne plače), in da se ti zneski za te ure pripravljenosti, obračunajo v višini 130 % ume postavke osnovne plače (to je v višini vrednosti nadure), saj mora biti ves čas prisoten na delovnem mestu in na razpolago delodajalcu.

Vrhovno sodišče RS se je odločilo, da bo za pravno mnenje oz. razlago prava EU povprašalo Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: SEU). Tako je na SEU poslalo predhodno vprašanje in od SEU terjalo razlago, ali bi morala REPUBLIKA SLOVENIJA (Ministrstvo za obrambo) ure, ko je bil pripadnik SV v stalni pripravljenosti na delovnem mestu, v celoti všteti v delovni čas in mu jih posledično plačati kot redne ure oziroma nadure. Ob tem se sklicuje na sodbo SEU št. C-303/98. Omenjena sodba SEU je bila pozitivna za delavce v določenih socialnih oziroma zdravstvenih zavodih ter službah reševanja, povezana pa je bila na problematiko dežurstev in pripravljenosti.

Direktiva 89/391/EGS, ki ureja uvajanje ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu, v drugem odstavku 2. člena določa, da se direktiva ne uporablja tam, kjer ji posebne značilnosti nekaterih posebnih dejavnosti javnih služb, kakršne so oborožene sile ali policija, ali nekaterih posebnih dejavnosti v službah civilne zaščite, neizogibno nasprotujejo.

Ker Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Delovni in socialni oddelek) meni, da iz dosedanje sodne prakse SEU ni razvidno povsem jasno stališče o tem, ali se glede na 1. člen Direktive 2003/88/ES (in v povezavi z Direktivo 89/311/EGS) 2. člen te Direktive uporablja tudi za delavce, ki (glede na formulacijo našega zakona - ZObr) delajo na obrambnem področju oziroma vojaške osebe v mirnodobnem času je zahtevalo od SEU, da odgovori na izpostavljeni pravni vprašanji, in sicer:

- ali se 2. člen Direktive 2003/88/ES uporablja tudi za delavce, ki delajo na obrambnem področju, oziroma vojaške osebe, ki opravljajo stražo v mirnodobnem času,

- ali določba 2. člena Direktive 2003/88/ES nasprotuje nacionalni ureditvi, po kateri se pripravljenost za delo delavcev, ki delajo na vojaškem področju na delovnem mestu ali na določenem kraju (ne pa doma), oziroma prisotnost vojaških oseb, ki delajo na obrambnem področju v času straže, ko sicer te vojaške osebe ne opravljajo dejanskega dela, morajo pa biti fizično prisotne v vojašnici, ne všteva v delovni čas?

O zgoraj navedenih bistvenih vprašanjih bo SEU izdalo odločitev v četrtek, 15. julija 2021. V SMO pričakujemo, da bo odločitev SEU v korist tako pripadnikom SV, kot tudi vsem ostalim zaposlenim na obrambnem področju, o čem vas bomo tudi takoj in sproti obveščali.

Postopki SMO v primeru pozitivnega razpleta odločitve SEU:

V SMO bomo pozvali MO, da pristopi k odpravi krivic in da povrne zaposlenim ustrezno razliko v plači. V primeru, da se MO ne bo odzvalo, bomo oškodovane člane SMO pozvali, da pristopijo k individualnim delovnim sporom in jim nudili vso potrebno pravno pomoč.

Prijavite se na spremljanje novice