Spoštovani,

Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja je sprejela zahteve in predloge za drugačen način varčevanja, ki jih posredujemo v nadaljevanju.

Ugotavljamo, da je za vlado glavna prioriteta v pripravi proračuna 2016 in 2017 zmanjšati primanjkljaj vsako leto za 0,5 % (do leta 2020), in to doseči tudi na račun varčevanja pri masi za plače in druge prejemke na račun javnih uslužbencev. Za sindikate je po sedmih letih varčevanja mase za plače (1,8 milijarde evrov prihrankov) in sedanje rasti BDP (3,0 % v letu 2014 in 2,7 % v letu 2015) takšen pristop nesprejemljiv. Za vlado je ključno, kako v letu 2016 doseči prihranek v višini 310 mio evrov, in sicer: 145 mio evrov s podaljšanjem nekaterih ukrepov in 165 mio evrov z dodatno omejitvijo mase sredstev za stroške dela. To je opredelila v Izhodiščih za pogajanje s sindikati javnega sektorja o obsegu sredstev za plače in drugih stroškov dela za leto 2016. Takšen pristop in način v teh okoliščinah in razmerah zavračamo, ker so še alternative.

Ugotavljamo, da so vsi predsedniki vlad RS in pristojni ministri MF od leta 2009 dalje (23. 4. 2009 – predsedniku Vlade RS g. Borutu Pahorju; določene odgovore smo prejeli in še posebno revizijo Računskega sodišča RS o varčevalnih ukrepih; 31. 8. 2012 – predsedniku Vlade RS g. Janezu Janši; določene odgovore smo prejeli od MF 7. 1. 2013; 8. 5. 2013 – predsednici Vlade RS ge. Alenki Bratušek; določene pisne odgovore so poslali s strani MF in sicer 13. 5. 2013; 1. 10. 2014 – predsedniku Vlade RS g. Miroslavu Cerarju) prejeli konkretne pobude in predloge v okviru priprave proračuna, rebalansa, varčevalnih ukrepov in opredelitve, kaj narediti na raznih področjih, da bi zmanjšali primanjkljaj, pritisk in varčevanje na masi za plače in druge prejemke zaposlenih v državni upravi in javnem sektorju.

Pisni odziv, ki smo ga nazadnje prejeli od vlade – ministrstva za finance 20. 11. 2014, bolj ali manj ponavlja splošne ugotovitve, opise stanja, na nekaterih področjih navaja predvidene ukrepe, ni pa pravih aktivnosti. Učinki so znani le pri omejevanju mase za plače in drugih prejemkov, ko se je v teh letih prihranilo cca 1,8 milijarde evrov, oziroma samo za leto 2015 349 mio evrov, kar dokazujejo vladni proračunski dokumenti.

Ponovno opozarjamo, da se skupni procent znižanja mase za plače in druge prejemke v sedmih letih varčevanja ponavlja v obliki diktata z limiti, koliko mora kdo privarčevati v proračunu v letih 2016 in 2017.

Vlada RS je sprejela Izhodišča za pripravo proračuna RS za leti 2016 in 2017 30. 7. 2015 in z njimi bi morala sindikate vsaj seznaniti. To gradivo smo neformalno pridobili skupaj s finančnimi limiti in roki za izvedbo aktivnosti pri oblikovanju proračuna. Ocenjujemo, da je takšen pristop od zgoraj navzdol in zavračanje socialnih partnerjev s strani MF (nismo imeli možnosti sodelovati pri pripravi izhodišč glede mase plač in drugih prejemkov) nesprejemljiv. Imamo izkušnje iz preteklosti, da smo vodili dialog z vlado, MF glede priprave sprememb proračuna pri oblikovanju mase plač in drugih prejemkov. Ta pravica je sedaj omejena in izključena. To ni socialno partnerstvo!

Posebej smo 24. 7. 2015 pozvali MF za seznanitev s predlogom Izhodišč in predlogom razreza proračunskih odhodkov za leto 2016 in 2017. S strani MF je bilo 27. 7. 2015 dano pojasnilo, da zahtevanih gradiv še ne morejo posredovati in zapisali, da dokler gradiv ne sprejme vlada, jih ni mogoče uporabljati in na podlagi tega oblikovati določenih zaključkov. Vlada je na prvi proračunski seji 19. 6. 2015 in odločitvami sprejetimi na drugi proračunski seji 16. 7. 2015 MF pripravila Izhodišča za pripravo proračuna RS za leti 2016 in 2017. V sodelovanju s proračunskimi uporabniki so zaključili aktivnosti v nekaj dneh v mesecu avgustu. Ugotavljamo, da so bili do 21. 8. 2015 že pripravljeni finančni načrti s strani proračunskih uporabnikov in da so v pripravi tudi spremembe zakonov in drugih predpisov.

Po sporočilih naj bi vlada obravnavala 17. 9. 2015 končni predlog proračunov in ga 1. 10. 2015 vložila v obravnavo in sprejem DZ RS. Takšna hitrost v avgustu, navodila, limiti, kvote in izključitev socialnih partnerjev je nesprejemljiva in v takšnih okoliščinah naj bi potekalo pogajanje od 9. 9. 2015 dalje.

Glede na stanje, pristop in napovedi, pozivamo, da se pisno pojasni:

- Zakaj se dodatno varčevanje – določeno v proračunu 2016/2017 – ne doseže s povečanjem prihodkov in znižanjem nekaterih odhodkov? Priprava proračuna kaže, da je prva prioriteta vlade RS fiskalna konsolidacija, ker se je vlada – DZ RS zavezala, da z zakonom o fiskalnem pravilu do leta 2020 izravna državni proračun. To pomeni znižati primanjkljaj vsako leto za 0,5 % BDP oziroma se zapoveduje dodatno varčevanje, po vladnem videnju zlasti predvsem na masi za plače in druge prejemke, oziroma dosegati finančne učinke v letu 2016 v višini 770,0 mio evrov, v letu 2017 740 evrov. Če je glavna prioriteta za vlado RS manjši primanjkljaj v poračunu, predlagamo, da se namesto pri plačah in drugih prejemkih poiščejo dodatni viri na prihodkovni in odhodkovni strani na naslednjih področjih, in sicer:
- Kakšen je dejanski učinek po vrstah in področjih, ko se je Vlada RS zavezala, kje in kako privarčevati v letu 2015 s horizontalnimi ukrepi na prihodkovni strani (predvideno v višini 108 mio evrov) in odhodkovni strani (predvideno v višini 606 mio evrov) proračuna, so po naši presoji odvisna usklajevanja glede na napovedi nekaterih ministrov v javnosti, kako bi zapirali določena odprta vprašanja, ki se izpostavljajo. Če je napoved oziroma zapoved v letu 2016 in 2017 restriktivna finančna in plačna politika, bi morali nujno odgovoriti in pojasniti, kaj se bo storilo na nekaterih področjih, ki so dokaj fleksibilna in neurejena, nepregledna in predvsem z vidika, kam vse se odtekajo sredstva proračuna in kakšni bi bili možni prihranki. Namen je, da se preneha trda varčevalna politika na plačah in drugih prejemkih.
- Prihranki pri plačah in drugih prejemkih: v letu 2008 je finančni učinek prihrankov znašal 100,0 mio evrov; v letu 2009 313,5 mio evrov; v letu 2010 305,5 mio evrov; v letu 2012 248,2 mio evrov oziroma skupaj 967 mio evrov prihranka; v letu 2013 je bil prihranek 238,7 mio evrov; v letu 2014 je prihranek znašal 262,7 mio evrov; v letu 2015 je prihranek v višini 349 mio evrov. Skupaj so prihranki na masi za plače in druge prejemke 1,817 milijarde evrov. Dovolj je!
- Zakaj ne razpolagamo s celovito analizo, oceno o učinkih varčevanja po 39 ukrepih ZUJF za leto 2012, 2013, 2014 in prvih osem mesecev leta 2015 oziroma projekcijo do konca leta? Pričakujemo čim prejšnjo oceno o izvajanju ZUJF-a in kakšni so prihranki.
- Kakšno je stališče glede stanja zaposlenosti in nadaljnjega zaposlovanja v državni upravi in širše v javnem sektorju? V tem času se opravlja funkcijska analiza subjektov javne uprave (MJU z dne 29. 7. 2015) po 26 vrstah vprašanj, ki stane 160.000 evrov. Pristop in način izvajanja je različen med ministrstvi in organi. Od tega, da ponekod sodelujejo zaposleni, v nekaterih okoljih pa podatke o teh vprašanjih zapisujejo samo predstojniki. Kakšen je namen in cilj te analize?
- V obdobju 2008 – 2014 se je v državni upravi upokojilo 5.008 zaposlenih. Mednarodna primerjava o zaposlenosti v javnem sektorju in gibanje števila zaposlenih po metodologiji nacionalnih računov za obdobje 10 let (1997, 2000, 2007) kaže, da je Slovenija v EU-27 pod povprečjem. Tudi primerjava glede na posamezne države kaže in opozarja, da zaostajamo za večino držav v EU (vir: EUROSTAT, nacionalni računi, SKD 2002).
Predlagamo, da se opredeli pristop in povzamejo navedene primerjave iz vsebinskih in metodoloških razlogov, ker čim več je predpisov (800 zakonov v RS in čez 10.000 podzakonskih aktov), postopkov itd., tem večja je tudi rast obsega del in nalog ter zaposlenih v javnem sektorju in državni upravi. O tem, kako se je omejevalo zaposlovanje v državni upravi, so natančni podatki v posebnem in Skupnem kadrovskem načrtu vlade. Če je bilo število zaposlenih 1. 1. 2013 31.967 po SKN in 1. 8. 2012 32.629, potem je razlika 662 manj zaposlenih oziroma 2,02 %. Znižanje števila zaposlenih po SKN v letu 2014 glede na leto 2013 je bilo za 271 zaposlenih oziroma -0,86 %. Znižanje po SKN v letu 2015 glede na 2014 pa je znašalo 319 števila zaposlenih oziroma -1,02 %. To je povprečno in seveda različno med organi v sestavi. Ali so ti podatki po SKN in primerjave pravilne, bi bilo potrebno pojasniti.
- Kako se Vlada RS spopada z davčnim dolgom, kaže poročilo FURS o stanju in gibanju davčnega dolga na dan 27. 6. 2015. Na dan 30. 6. 2015 je bil davčni dolg 1.401.045.160 evrov (2014 je bil 1,477 mio evrov, aktivni dolg 9.0 mio evrov, pogojno ostane izterljivi dolg 577 mio evrov). Od tega je aktivni dolg v višini 777.202.261 UER (55,5 odstotka) in pogojno izterljivi dolg v višini 623.842.899 EUR (44,5 odstotka). Predlagamo, da se ugotovijo vzroki in naj podajo predloge za učinkovitost razkrivanja v smislu pobiranja davkov in prispevkov. Zakaj se za izterjavo dodatno ne stimulira zaposlenih v FURS: kontrolorjev, inšpektorjev, izterjevalcev, kar smo predlagali v postopku združevanja DURS in CURS v FURS? Zakaj se ne objavi imen tudi tistih, ki so svoje davčne obveznosti utajili?
- Kakšen je učinek projektnega nadzora sive ekonomije? Zakaj se ne opredelijo širše konkretne aktivnosti ter podvzamejo ukrepi za obdavčitev sive ekonomije (10 mrd EUR) in v ta namen tudi bolje stimulira zaposlene v FURS, kar smo predlagali MF ob postopku združevanja DURS in CURS. Kaj se pričakuje po učinku v letu 2015 in v naslednjih letih?
- Predlagamo in zahtevamo, da se spremenijo ustrezni zakoni (Zakon o bančništvu, Zakon o davčnem postopku) in objavijo odlivi po pravnih in fizičnih osebah v davčne oaze (ki jih je 85), o katerih obstajajo seznami, mednarodna primerjava in tudi poročilo (odlivov iz RS je bilo za 52 mrd dolarjev po podatkih tujih bank). O tem obstaja tudi analiza. Pri poročilu in aktivnostih naj sodelujejo Vlada RS, DURS, Banka Slovenije, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, ESS. Zakaj se ne oblikuje poseben oddelek v ministrstvu za finance, v vladi, ki se bo ukvarjal s temi vprašanji in sprejme poseben zakon, da bi vse odlive fizičnih in pravnih oseb v davčne oaze kar se dogaja že dvajset let primerjali z obračunom davkov in prispevkov v DURS/FURS? Razliko med prijavljenimi prejemki in odlivi pa bi obdavčili v višini 70 %, če se to ne more pokriti z računi. Konkretno: če je neka fizična pravna oseba (v 20 letih) na DURS/FURS prijavila 100 enot prejemkov in nakazala v tujino 700 enot, potem bi razliko obdavčili med 100 in 700 enotami v višini 70 %. Določili bi pogoje in rok za nakazilo in poračun in kdo to izvede, dobi davčno in kazensko amnestijo, in tudi obratno. Ocenjujemo, da je edino po tej poti možno priti do določenih sredstev, ker so vsi drugi pristopi, postopki, predlogi neučinkoviti!
Vlada je v začetku leta 2015 ustanovila posebno komisijo v okviru MP in določila področje dela, nalog vendar nam njeni rezultati niso znani. Zato razmišljamo, da bi organizirali referendum in povprašali državljane, ali so za to, da se sprejme poseben zakon, ki bi omogočil identificiranje vseh odlivov v davčne oaze in njihovo obdavčitev ter roke za izvedbo.
- Kakšno je stanje z javnimi naročili, ki obsegajo letno več kot 5 mrd EUR? Ugotavljamo, da še vedno ne obstaja celovit pregled vseh javnih naročil. Naj se oblikuje kadrovski pregled (kdo se s tem ukvarja v državni upravi, javnem sektorju) po pogodbah s ciljem poenotenja aktivnosti in zmanjšanja stroškov za najmanj 10 % v letu 2015 oziroma 2016 (npr. samo za zdravila gre 480 mio evrov na letni ravni; koliko je na tem področju nepotrebnih odlivov, je prikrito). Za informacijski sistem v državni, javni upravi, kjer je 20.000 uporabnikov se letno porabi cca 100 mio evrov. O enem uporabniku opozarja tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča RS (DURS, 31. 7. 2014). Kaj ste storili v tem in drugih primerih, kjer odtekajo javna sredstva in se s tem ustvarjajo dodatni pritiski?
- V poročilu o izvrševanju proračuna za obdobje januar-junij 2015 (Vlada RS, julij 2015, str. 17) je v točki 2.2.1 »Plače in drugi izdatki zaposlenim« (str. 16) nakazano, da so bila sredstva za plače v povprečju za 3 % nižja kot v letu 2014; zakaj ni opredeljeno, kakšen je bil prihranek pri masi za plače in druge prejemke v tem obdobju in do konca leta 2015? V točki 2.2.2 »Izdatki za blago in storitve (402)« je na splošno navedeno, da je v letu 2015 načrtovano 679,1 mio evrov odhodkov brez konkretiziranja po vrstah izdatkov. Kakšni so predvideni prihranki na tem področju in kaj ste podvzeli? Kakšno je stanje in pregled po 15 vrstah izdatkov za blago in storitve in za prvih osem mesecev leta 2015, glede na stanje v letu 2014/2013 (brez sredstev iz proračuna EU), in sicer: vzdrževanje licenčne programske opreme; poslovnih objektov; najem programske računalniške opreme; reprezentance; nadomestni deli za vozila; tekoče vzdrževanje informacijskega okolja, stojne in računalniške opreme; poštnina in kurirske storitve; varovanje zgradb in prostorov; storitve informacijske podpore uporabnikom; najemnine; zakupnine za garaže in parkirne prostore; čistilni material in storitve; najemnine in zakupnine za poslovne objekte; poraba kuriv in stroški ogrevanja ter električna energija. Znano je, da so znašali v letu 2010, v državni upravi vsi izdatki za blago in storitve 569 mio EUR (vir: Računsko sodišče, revizijsko poročilo, str. 67 z dne 18. 10. 2011). Kako to, da v sredstvih za posebne namene (str. 20) ostaja skupaj po ministrstvih (5 ministrstev) ostaja cca 65 mio evrov, ki se prenašajo iz leta 2014 v leto 2015?
- Kakšne prispevke ima RS v letu 2015 s plačevanjem raznih stroškov in članarin mednarodnim organizacijam in kje so tukaj možne racionalizacije? Tekoči transferi mednarodnim institucijam znašajo 11,8 mio EUR; tujim vladam in vladnim institucijam 0,04 mio EUR; neprofitnim organizacijam v tujini 1,1 mio EUR; drugi tekoči transferi so bili realizirani v višini 6,4 mio EUR. Skupaj 19,3 mio EUR. Naj se navede pod katerimi pogoji. Posebej naj se navedejo tudi vsa vplačila v evropski proračun, ki naj bi znašala 265,9 mio EUR v prvih šestih mesecih. Ob tem naj se navede, koliko je bilo koriščenja sredstev iz evropskega proračuna, skladov EU in kdo bo odgovarjal za neizkoriščena sredstva. Še posebej štrli podatek, da smo Združenemu kraljestvu plačali 18,9 mio EUR (od 22,4 mio EUR). Pod katerimi pogoji in zakaj?
- V letu 2009, 2010, 2011 so znašali vsi stroški službenih potovanj v tujino 26.820.719 EUR za vsa ministrstva in organe v sestavi. Kakšni so bili stroški na tem segmentu v letu 2014 in v prvih osmih mesecih leta 2015? Kakšen je obseg službenih potovanj tistih, ki imajo še na razpolago službene avtomobile in višina dnevnic ter stroškov prenočevanja? Koliko je službenih avtomobilov za osebne namene in kakšni so stroški vzdrževanja? Kaj je z racionalizacijo na tem področju?
- Kakšno je stanje presežkov, finančnih naložb po ministrstvih, organih v sestavi, občinah javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, ki so imeli po zaključnih računih za leto 2013 dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah, kratkoročne finančne naložbe, dolgoročne kapitalske naložbe in celo dolgoročno dana posojila in depozite? Vse to naj bi znašalo cca 448 mio evrov. V letu 2014 to znaša 327.605.071 EUR. To povzroča tudi določeno strukturno neskladje znotraj enega dela proračunskih porabnikov.
- Kakšna je višina avtorskih pogodb in pogodb o delu 2013, 2014 in 2015? Znan je podatek, da so ministrstva, organi v sestavi, vlada za zunanje izvajalce odšteli v letu 2014 najmanj 133 mio evrov. To pa niso vse pogodbe. Ministrstvo za infrastrukturo je imelo pogodbe z zunanjimi izvajalci v višini 66 milijonov 620 tisoč evrov. Sledi zdravstveno – 20,7 mio evrov, kmetijsko 17 mio evrov; zunanje zadeve 6 mio evrov itd. Kdo o tem odloča? Koliko bi lahko to bilo novih delovnih mest?!
- Kakšno je stanje in pregled upravljanja in gospodarjenja s stvarnim premoženjem, ki ga je več kot 8 mrd EUR v državni lasti in cca 10 mrd v občinski lasti? Predlagamo, da se naredi pregled in objavi evidenca nepremičnega premoženja in kako se z njim gospodari. To je potrebno tudi zato, da ne bo prišlo do nepregledne razprodaje raznim lobijem in mrežam, ki imajo lahko na tem področju pripravljene druge aktivnosti.
- Kakšno je stanje v SDH glede upravljanja in gospodarjenja z državnim premoženjem v 120 družbah, kjer je cca 100.000 zaposlenih in vrednost lastniških deležev znaša cca 11 mrd EUR? Kaj boste storili in na kakšen način, da bi povečali število zaposlenih v teh družbah? Znano je, da je bilo iz naslova lastniških deležev v teh družbah v poslovnem letu 2011 ustvarjeno samo 33,8 mio EUR dividend. Donosnost v letu 2013 je znašala cca 148 mio evrov dividend, od tega 106 mio evrov od državnih družb, kar je manj kot 0,9 % donosnost. Kakšna je donosnost v letu 2014 in prvi polovici leta 2015? Kdo je odgovoren za tako nizko stopnjo donosnosti? Kakšna je donosnost v letu 2015 in kaj se predvideva za leti 2016 in 2017? Koliko teh sredstev iz donosnosti je bilo nakazano v proračunu in za kaj so se porabila?
- Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o zaključnem računu proračuna RS za leto 2014 (23. 7. 2015) opozorilo na nezakonita nakazila ministrstva za finance Banki Slovenije (str. 52, 53), in sicer, da je bilo v letu 2014 unovčenih 428 mio evrov jamstev za Factor banko in Probanko in opozorilo, da se je to zgodilo brez pravne podlage. Gre za proračunska sredstva – davkoplačevalski denar in nesprejemljivo je takšno ravnanje, da se natančna vsota nezakonito uveljavljenih jamstev celo v revizijskem poročilu prikriva kot poslovna skrivnost oblasti. Kdo koga ščiti? Ker je bilo tako nezakonito nakazilo ministrstva Banki Slovenije za dve bankrotirani banki in s tem pokrite mreže in tajkunski krediti, po drugi strani pa bi ponovno varčevali na masi za plače in druge prejemke. S tem se nikakor na moremo strinjati.
- Kakšno je dejansko stanje in kakšna je metodologija za vrednotenje slabitev kreditov v bankah, ki so bile dokapitalizirane v višini 4,5 mrd evrov na račun vseh davkoplačevalcev, še danes ni poznano. Kdo koga ščiti in zakaj? So ocene, da bi bila lahko dokapitalizacija nižja, s tem pa manjše zadolževanje države in manjše obresti za plačevanje glavnice in obresti iz proračuna, ampak tudi, da je to bil usklajen diktat Ministrstva za finance in Banke Slovenije. Kdo je naročil metodologijo in plačal cca 21 mio evrov terjatev (250 svetovalcem), ki so se »sprehajali« iz banke do banke in pregledovali ter si delali kopije kreditnih map. Če je to omogočila Banka Slovenije, v sodelovanju z Ministrstvom za finance ali vlado, in so še tam delujoči kadri, ki so to omogočili, kaj boste vzvezi s tem storili? Predlagamo in zahtevamo, da se objavi poročilo o stanju, ki ga pripravi Banka Slovenije in Ministrstvo za finance in spremenijo zakoni, tako, da se objavi seznam vseh odločevalcev v bankah o slabih kreditih, podpisniki pogodb in kdo so prejemniki kreditov. Kakšen je denarni tok kreditov, ki so bili podeljeni? Koliko teh denarnih tokov je končalo v državi, koliko pa je bilo odlivov v tujino, zlasti v davčne oaze? Če je v NLB, NKBM, Abanki, Factor banki, Probanki itd. skupaj za 4,8 mrd EUR slabih kreditov, ki so se prenašali v DUTB, zakaj se to ne analizira in objavi po nosilcih odločanja v bankah, družbah, fizičnih osebah – prejemnikov kreditov? Podatke o tem imajo banke, Banka Slovenije in prejemniki kreditov. Odgovornost v zvezi s tem je jasna in bi jo morali ugotoviti! To je tudi podlaga za dodatno obdavčitev, tako odločevalcev kot prejemnikov kreditov po seznamu FURS, ki so del teh sredstev preusmerjali po različnih poteh v tujino ali pa prejemali visoke provizije. Kdo se s tem ukvarja in zakaj se ne ukrepa?

Zaključek

Še naprej bi lahko izpostavljali določena področja, in pričakujemo, da bo Vlada RS takoj in kaj več postorila do konca leta 2015 ter dejansko posvojila geslo »vsak evro šteje« s svojim zgledom in dejanji v naslednjih letih. Tega do sedaj ni storila dovolj prepričljivo.

Sprašujemo, ali boste dali tem in drugim področjem prednost, tako da bi opredelili in navedli konkretne spremembe zakonov za doseganje navedenih ciljev na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna? S tem bi dvignili kredibilnost in zaupanje v Vlado RS in DZ RS, ker drugače izjave, nameni, lahko postanejo vedno bolj votli in brez odmeva. V takih okoliščinah in razmerah je nesprejemljivo nadaljnje zamrzovanje plač in ožemanje tistih, ki so najmanj odgovorni za nastalo stanje in krizne razmere v naši državi ter iskanje novih 165 mio EUR prihrankov v letu 2016.
Opozarjamo, da je možno na teh in drugih področjih kratkoročno in dolgoročno opredeliti in spremeniti določene predpise, zakone, uredbe, pravilnike, da bi posegli na navedena področja in zagotovili v proračunu tako na prihodkovni in odhodkovni strani potrebna sredstva v letih 2016 in 2017. S tem bi se izognili posegom v maso za plače in druge prejemke zaposlenih, kar se ponovno napoveduje oziroma zapoveduje. Takšen pristop, pri katerem smo pripravljeni sodelovati, bo dal tudi konkretne rezultate v smislu krepitve javnih financ, ter preprečil in omejil poizkuse in namere, da bi nadalje posegali po zniževanju števila zaposlenih in zniževanju plač javnim uslužbencem.

Namen in cilj navedenih področij je, da zahtevamo dodatno ukrepe za povečanje prilivov na prihodkovni in odhodkovni strani in dodatno varčevanje, vendar ne na masi za plače in druge prejemke. Stanje duha in ležernosti ravnanja s sredstvi kaže npr. poraba reprezentance za leto 2015, ki je v državni upravi že na polovici leta v celoti porabljena, kar kaže na poseben in svojski odnos do proračunskih sredstev. Vlado in ministrstva pozivamo, da v bitki za manjši primanjkljaj v tem in prihodnjem letu izvzamejo plače in druge prejemke, in smo odločno proti, da se nekateri protikrizni ukrepi spremenijo v stalne in sistemske. Zakaj se je vlada odpovedala npr. zakonu o obdavčitvi nepremičnin, višjim davkom na kapital, najvišjemu 50-odstotnemu davčnemu razredu pri dohodnini, ki velja za dohodke posameznikov nad zneskom petih povprečnih plač in ga je prejšnja vlada uvedla sredi leta 2012 kot enega od protikriznih ukrepov, višjim obdavčitvam odlivov v davčne oaze itd.?
Pričakujemo, da se boste do navedenih pobud in predlogov opredelili in sprejeli določene sklepe ter nas z njimi pisno seznanili.

V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljamo.

Drago Ščernjavič
Vodja pogajalske skupine SJS

V vednost:
 RS Ministrstvo za finance, dr. Dušan Mramor, minister – Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
 RS Ministrstvo za javno upravo, mag. Boris Koprivnikar, minister – Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
 Člani pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja