KABINET PREDSEDNIKA VLADE RS Predsednik Vlade RS

Gospod, dr. Robert Golob

Gregorčičeva ulica 20-25

1000 Ljubljana

Vzpostavitev konstruktivnega pogajalskega procesa v plačnem stebru II - poziv
Vladi RS

Spoštovani predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob.

V torek, 26. 3. 2024 je potekala seja pogajalske komisije II. plačnega stebra v okviru prenove plačnega sistema v javnem sektorju, ki ga na strani delojemalcev predstavljamo reprezentativni sindikati javnih uslužbencev v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodov gasilcev in javnih uslužbencev plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna. Vodja vladne pogajalske skupine, g. Branko Vidič, je sindikalno pogajalsko skupino seznanil, da vladna pogajalska stran ni pripravila proti predloga za odpravo plačnih nesorazmerij, saj nima mandata vlade. To pa kljub temu, da je bilo na predhodni seji pogajalske komisije, dne 12. 3. 2024, zagotovljeno, da bo vladna stran proti predlog pripravila.

Sindikati združeni v okviru II. plačnega stebra smo zato sprejeli odločitev, da nadaljevanje pogovorov, na način, ko vladna stran največjo skupino socialnih partnerjev preprosto postavlja pred dejstvo in s tem onemogoča poštena pogajanja, ni več smiselno - vse dokler Vlada RS svoji pogajalski skupini ne podeli ustreznega mandata za nadaljevanje pogajalskega procesa.

Poleg tega sindikalna pogajalska skupina vladno stran v okviru centralnih pogajanj in pogajanj v okviru II. plačnega stebra že dlje časa neuspešno poziva za posredovanje odgovorov na nekatera ključna vprašanja, ki izhajajo iz Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 z dne 29. 9. 2022 (Ur. l. RS, st. 136/22.

Za uspešno in konstruktivno nadaljevanje pogovorov sindikalna pogajalska skupina II. plačnega stebra od vladne strani utemeljeno pričakuje odgovore na vprašanja, ki jih terja tudi nase članstvo in sicer:

1. Kaj vladna stran sploh razume kot nesorazmerja v osnovnih plačah iz omenjenega dogovora?
2. Katera plačna nesorazmerja v osnovnih plačah je ugotovila vlada in na njihovi podlagi podala predlog z njihovo odpravo?
3. Na podlagi katerih meril in kriterijev je vlada ugotovila nesorazmerja v osnovnih plačah v pogovorih s socialnimi partnerji, ki so z vlado po sklenitvi Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Ur. l. RS, st. 80/18) sklenili parcialne dogovore o odpravi plačnih nesorazmerij in novih uvrstitvah delovnih mest?
4. Kakšna je ocena finančnih posledic vseh sklenjenih dogovorov, ki vsebujejo dvige osnovnih plač, po presečnem datumu 3. 12. 2018, katerih izvršitev bo financirana iz trenutno ocenjene skupne finančne kvote, namenjene odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju?

Sindikalna pogajalska skupina II. plačnega stebra sicer razume proračunske omejitve predstavljene na centralnih pogajanjih, vendar pa ugotavljamo, da vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah nekatera že obstoječa plačna nesorazmerja ne odpravlja, ampak jih celo poglablja. Zastavljen okvir razpoložljivih finančnih sredstev ne more biti razlog za popolno razvrednotenje dela zaposlenih v državni upravi. To namreč ni strokovni argument, na podlagi katerega bi bilo mogoče pošteno ovrednotiti delo in odpraviti plačna nesorazmerja.

Vsled navedenemu zato ne moremo mimo ocene, da Vlada RS dejansko sploh nima celovitega modela odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah s stabilno metodologijo ali vsaj razumnih kriterijev posledično zato zaznavamo zgolj interesno grabljenje denarja mimo sistematičnih in usklajenih dogovorov, tako v okviru stebrnih pogajanj kot tudi na centralni ravni. Hkrati izpostavljamo dejstvo, da pogajanja v okviru drugih plačnih stebrov, za razliko od pogajanj v II. plačnem stebru, tečejo redno in intenzivno že več kot leto dni. Rezultat pogajanj na drugih stebrih so že doseženi dogovori o bistvenih ključnih vsebinskih točkah. Medtem pa je Vlada RS državno upravo neutemeljeno in nerazumno povsem zapostavljala. Na II. plačnem stebru so namreč pogajanja neresna in nekonsistentna, zato tudi ni presenetljivo dejstvo, da v pogajanjih ni doseženega nobenega napredka.

Sindikati II. plačnega stebra zastopamo zaposlene v državni upravi. Funkcija državne uprave v Republiki Sloveniji je zagotavljanje učinkovitega delovanja državnih institucij in izvajanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu z ustavo, zakoni in drugimi predpisi. Ob hitrem povzetku med te naloge spadajo: izvajanje zakonov in drugih predpisov, upravljanje javnih storitev, izvajanje administrativnih postopkov, upravljanje javnih financ, sodelovanje z lokalno samoupravo, ohranjanje javnega reda in varnosti.

Kljub temu, da je skupni cilj državne uprave v RS zagotavljanje učinkovitega, preglednega in transparentnega delovanja javnega sektorja ter zadovoljevanje potreb in interesov državljanov, pa v kontekstu aktualnih pogajanj, vezanih na prenovo plačnega sistema, zaposleni v državni upravi z ogorčenjem ugotavljamo, da postajamo žrtve dogovorov vlade s posameznimi poklicnimi skupinami. Tega pa javni uslužbenci zaposleni v državni upravi nismo pripravljeni sprejeti!

Sindikalna pogajalska skupina II. plačnega stebra zato na podlagi vsega navedenega Vlado RS poziva:

1. k podelitvi mandata vladni pogajalski skupini II. plačnega stebra za oblikovanje novega proti predloga odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah za delovna mesta v stebru II, ki bo dejansko odražal spremembe, ki so nastale v vrednotenju delovnih mest in poklicev po 3.12.2018 in
2. k podaji jasnih in nedvoumnih odgovorov na zgoraj zapisana štiri vprašanja.

Sindikalna pogajalska skupina II. plačnega stebra ob tem absolutno zavrača kakršna koli namigovanja o morebitnem oviranju pogajanj. Trenutno stanje je izključno odraz neaktivne Vlade RS. Ker je na sindikalni strani izkazan interes, da s konstruktivnimi in poštenimi pogajanji čim prej nadaljujemo, od Vlade RS odgovore in podelitev novega mandata vladni pogajalski skupini pričakujemo najkasneje do četrtka, 4. 4. 2024.

S spoštovanjem,

PSS - Policijski sindikat Slovenije

SDOS - Sindikat državnih organov Slovenije SVAS - Sindikat vladne agencije Slovenije SCS - Sindikat carinikov Slovenije

SORS - Sindikat občinskih redarjev Slovenije

SPS - Sindikat policistov Slovenije SMO - Sindikat ministrstva za obrambo SVS - Sindikat vojakov Slovenije

KSD - Konfederacija slovenskih delavcev

SSD - Sindikat slovenskih diplomatov

SPGS - Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije

KS90 - Konfederacija sindikatov 90 Slovenije SVS - Sindikat veterinarjev Slovenije