Sindikat Ministrstva za obrambo je na ministrico za obrambo naslovil dopis »NOVONASTALE ANOMALIJE IN NEPRAVIČNOSTI ZA VOJAŠKE USLUŽBENCE« v katerem od ministrice pričakujemo pojasnila kot izhaja iz vsebine dopisa. Poudarjamo, da smo bili v zadnjem času deležni veliko klicev v katerih zaposleni izražajo nezadovoljstvo glede odprave anomalij.
Naj ob tem poudarimo, da smo vas o tem obširno že obveščali pod naslovom: Ministrstvo in vlada vnovič izigrali zaposlene v SV in MO

Dopis ministrici »NOVONASTALE ANOMALIJE IN NEPRAVIČNOSTI ZA VOJAŠKE USLUŽBENCE« objavljamo v nadaljevanju : 

Spoštovana,

Z negativnimi mnenji iz Zveze tega dokumenta, ki so bili posredovani na Vlado RS in vam v vednost, ko resorni ministrici smo jasno nakazali na anomalije in nepravilnosti, ki bodo nastale s sprejemom predlaganih sprememb s strani VRS.
Uvodoma moramo opozoriti na dejstvo, da ZObr in ZSSlov izenačujejo vojaške uslužbence z vojaškimi osebami po osnovi zaposlitve in potem še po razvrščanju v formacijske dolžnosti in nazive s primerljivi oz. enakimi čini v vojaški hierarhiji. Poudarjamo, da je dosedaj veljavna Uredba tudi pri uvrščanju enakovrednih dolžnosti in nazivov uvrščala v enak plačni razred. Sprejete spremembe Uredbe, ki niso spoštovale zahtev SMO, so naredile razliko v plači brez razumne in legitimne razlage. Zato vam, kot resorni ministrici ki je zagovarjala in potrdila vladni predlog postavljamo naslednja vprašanja:

1. Zakaj so vojaški uslužbenci izpadli iz odprave anomalij;
2. Zakaj je kršena zakonodaja pri uvrstitvah, saj ni spoštovano zakonsko načelo enakosti z vojaškimi osebami;
3. Ali menite, da so vojaški uslužbenci pooblaščene uradne osebe;
4. Kako in kdaj boste uredila novonastale anomalije saj je pri nekaterih vojaških uslužbenci narejena razlika do enakovredne vojaške dolžnosti 2 PR, ponekod po 1 PR in ponekod razlike ni. Edino pravilno bi bilo, da razlike ni nikjer oz. da so na vseh nivojih zaposlitve oz. v vseh tarifnih skupinah vojaški uslužbenci izenačeni s plačnim razredom ostalih vojaških oseb.

Ker so vprašanja povezana tudi z eno od stavkovnih zahtev stavkovnega odbora državne uprave, vaše odgovore zahtevamo najpozneje do 17. 10. 2017.

Lep pozdrav.

VODSTVO SMO

Spoštovani !

V sindikatu ministrstva za obrambo SMO smo v letu 2016 skupaj z obrambnimi sindikati (KS90 v katero so združeni SVOZ in SPMO) izpogajali in podpisali dogovor v katerem se je vlada RS zavezala, da na delovnih mestih kjer bodo ugotovljene anomalije in so ta delovna mesta uvrščena do vključno 26. plačnega razreda, pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. 7. 2017, tista delovna mesta, ki so uvrščena nad 26. plačnim razredom pa pridobijo pravico do višje plače s 1. oktobrom 2017.

Z današnjim dnem veljavna, Uredba o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, ta prinaša na formacijskih dolžnostih,

• vojak II, vojak I, poddesetnik desetnik in naddesetnik v splošnih nazivih, nazivih specialistov ter nazivih SE (specialne enote) povišanje za dva plačna razreda;
• vodnik, višji vodnik, štabni vodnik in višji štabni vodnik v splošnih nazivih, nazivih specialistov ter nazivih SE (specialne enote) povišanje za en plačni razred;
• poročnik, nadporočnik in stotnik ter primerljivi mornariški častniki v splošnih nazivih, nazivih specialistov ter nazivih SE (specialne enote) povišanje za en plačni razred

Veliko napora smo v SMO vložili tudi v pogajanjih za J plačno skupino pri odpravi anomalij (civilne osebe zaposlene v SV in MO ) vendar smo na določenih delovnih mestih, ki smo jih želeli ugodneje rešiti bili preglasovani od ostalih sindikatov JS. Ob tem ne smemo pozabiti, še na bridko dejstvo, da smo omenjeni trije sindikati podali negativno mnenje na predlog objavljene uredbe, saj smo zahtevali:

1. Premik vseh vojaških dolžnosti za 3 plačne razrede;
2. Sprememba 5. člena Uredbe in sicer:
- Vsem pripadnikom SV se položajni dodatek odredi skladno s splošnimi predpisi;
3. Uvrsti se nov člen, ki se glasi:
- Vsem pripadnikom SV se zaradi prepovedi pravice do stavke in političnega delovanja plača poveča za 2 plačna razreda;
4. Uvrsti se nov člen, ki se glasi:
- Zaradi specifike dela civilnih oseb: delo v posebnih pogojih (terensko delo, delo v tujini, protokoli, usposabljanje vojakov, vzdrževanje sredstev visoke vrednosti, posebni pogoji dela v skladiščih in kuhinjah) se uvedejo nova delovna mesta:
- uvedba novih DM: kuhar v vojaški kuhinji, mehanik za oborožitvene sisteme, mehanik za neoborožitvene sisteme, mehanik za bojna vozila, mehanik za nebojna vozila, skladiščnik v vojaškem skladišču v IV in v TS z uvrstitvami za IV TS v 17 PR in v V TS v 19 PR.

Dodatno pa so nas v pogajanjih za izboljšanje stanja tako vojakov kot zaposlenih v MO, ovirala neizpodbitna dejstva in sicer so nam predstavniki vlade RS dne 24. 4. 2017 predstavili izhodišča, ki jih je potrdila vlada RS za odpravo anomalij v plačnem sistemu. Zagotovljeno nam je bilo, da so takšna izhodišča, po posameznih resorjih, zagovarjali resorji na kar so le-ta na VRS potrjena. Tako so na obrambnem resorju pristali v razrez 70 milijonov, kjer je bilo za obrambni del za odpravo anomalij namenjenih le nekaj več kot 5 mil € in so to zgolj drobtinice. Pomembno je ob tem dodati, da se z veljavno uredbo še dodatno poglabljajo anomalije in se pri tem vneto ruši karierni sistem v SV.

Kaj prinaša uredba za zaposlene v SV primer :

Na formacijski dolžnosti VOJAK s V. stopnjo izobrazbe je bil le ta po stari uredbi uvrščen v začetni 21 plačni razred po novi veljavni uredbi je ta uvrščen sedaj v začetni 23 plačni . Se pravi, da se mu je plačni razred za formacijska dolžnost VOJAK dvignil za 2 plačna razreda k temu pa se nato prištejejo še napredovanja.

Temu obvestilu so priložene  :

Uredbo o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski
Aneks št. 10 h Kolektivni pogodbi za javni sektor – KPJS in
Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo – tarifni del,

v katerih so delovna mesta civilnih oseb zaposlenih v SV in MO in pri katerih je bila ugotovljena anomalija. (glej dno obvestila)

Pripadniki Slovenske vojske na formacijskih dolžnostih, ki so uvrščene do vključno 26. plačnega razreda pred spremembo uvrstitve v skladu s to uredbo, pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. julijem 2017. Pripadniki na formacijskih dolžnostih, ki so uvrščene nad 26. plačnim razredom pred spremembo uvrstitve v skladu s to uredbo, pa pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. oktobrom 2017. Prav tako tudi civilne osebe zaposlene v SV in MO pri katerih je bila ugotovljena anomalija pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. julijem 2017.
Izplačilo za ugotovljene anomalije do 26 plačnega razreda bi moralo biti izvedeno pri septembrski plači to je 5 oktobra skupaj s poračunom od dne 1. 7. 2017 .

Ker vlada ni hotela slediti našim zahtevam in zna prisluhniti zgolj zahtevam, ki so podane kot stavkovne zahteve (sindikati policistov in zdravnikov ) smo bili tako z dnem 26.06.2017 prisiljeni se preoblikovati v SKUPNI STAVKOVNI ODBOR in dne 17.07. 2017 predsedniku vlade RS, dr. Miro Cerarju in ministru za JU, Borisu Koprivnikarju posredovati SKUPNE STAVKOVNE ZAHTEVE.
V sindikatih združeni v stavkovni odbor menimo, da je prišel čas ko bo potrebno za svoje pravice stopiti na ulico in vladi jasno povedati, da je bilo dovolj varčevanja na naših plečih in da si za dostojno delo zaslužimo dostojno plačo.

O poteku dogajanj in dnevu zaostrenih sindikalnih aktivnostih za pravice zaposlenih tako v SV kot v MO vas bomo obveščali.

Pomembno !

Sindikat ministrstva za obrambo reprezentativen sindikat na področju obrambe ni  soglašal ne z Uredbo o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski ni podpisal
Aneksa št. 10 h Kolektivni pogodbi za javni sektor – KPJS in tudi ni podpisal Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo – tarifni del ker MO in vlada niso želeli prisluhniti našim zahtevam in bomo tako bomo poskušali preko sodnih poti zagotoviti pravico za tiste, ki se jim ta pravica odreka in so bile tako ponovno povzročene nove anomalije !

Vlada je šele po več kot mesecu dni odgovorila na stavkovne zahteve, skupnega stavkovnega odbora. Odgovor v celoti objavljamo.

Skupni stavkovni odbor je dne 17. julija 2017 na predsednika Vlade Republike Slovenije in na ministra za javno upravo naslovil stavkovne zahteve, ki vsebujejo tako zahtevo po zvišanju plač vsem javnim uslužbencem kot tudi zahtevo za sklenitev normativnega dela Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: KPDU) z nekaterimi konkretnimi zahtevami. V zvezi z navedenimi stavkovnimi zahtevami je skupni stavkovni odbor 18. avgusta 2017 posredoval še urgenco in hkrati tudi dopolnitev stavkovnih zahtev, ki se sedaj glasijo, kot sledi:

1. Dvig osnovnih plač za štiri plačne razrede vsem zaposlenim;
2. Odprava obstoječih in novonastalih anomalij v plačnem sistemu;
3. Spregled izobrazbe na delovnih mestih oziroma nazivih s primerljivimi poklici, ki to že imajo tako urejeno ali se ureja;
4. Sklenitev normativnega dela KPDU najpozneje do 31. 10. 2017 s poudarkom na naslednjih vsebinah:
– Uvrstitev in vrednotenje prepovedi in omejitev iz področnih zakonskih predpisov, ki niso bile del prejšnjega plačnega sistema;
– Zmanjševanje delovne obveznosti za 20 % za delavce nad 50. letom starosti;
– Štirikratno plačilo dela preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih;
– Ureditev prispevne stopnje za poklicno upokojevanje za vsako dodano dobo;
– Ureditev meril in kriterijev za vključevanje v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ODPZ);
– Plačevanje prispevka za poklicno upokojevanje v času daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni;
– 100% plačilo bolniške zaradi poškodbe, nastale na poti v službo oziroma domov iz službe;
– Plačilo sindikalnega dela;
– Ureditev dodatnega plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja;
– Dodatni dnevi dopusta za primere, ki niso določeni v veljavnih predpisih;
– Obračun potnih stroškov za prihod in odhod z dela z določitvijo varne poti.

5. Na podlagi dogovorjenih rešitev v KPDU se enakovredne rešitve prenesejo v Kolektivno pogodbo za javni sektor (v nadaljnjem besedilu: KPJS) in ostale primerljive panožne pogodbe.

Odgovor Vlade Republike Slovenije:

Uvodoma Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v zvezi s posredovanimi stavkovnimi zahtevami izraža začudenje nad nenavadnim oziroma neobičajnim načinom in vsebino posredovanih zahtev, posebej, ker so poimenovane kot »stavkovne«. Vlada namreč ugotavlja, da so stavkovne zahteve običajno posledica kršitve pravic ali neuresničenih zavez vlade, zaradi katerih bi sindikati napovedali stavko. V konkretnem primeru niso navedene nobene kršitve pravic, prav tako ni bila napovedana stavka. Stavkovne zahteve tudi niso bile posredovane zaradi tega, ker so reprezentativni sindikati poskušali določene zahteve rešiti in urediti v okviru dosedanjih pogajanj, pa niso bili uspešni. Vlada ugotavlja, da gre večinoma za interesne zahteve, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da so nekatere posredovane prvič in se je vlada z njimi šele seznanila. Posredovani predlog tudi ne vsebuje predlogov ureditev posameznih zadev, zato se vlada do njih ne more konkretno opredeliti.

Zahteve v zvezi s plačnim sistemom

Vlada ugotavlja, da so bile prve zahteve posredovane v času, ko so pogajanja za odpravo anomalij v plačnem sistemu in za sklenitev aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev intenzivno potekala. Prav tako vlada ugotavlja, da:
– skupni stavkovni odbor zahteva odgovor na posredovane stavkovne zahteve v času, ko še potekajo aktivnosti v zvezi s pripravo, registracijo in objavo sklenjenih in podpisanih aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev in za nadaljevanje pogajanj za odpravo anomalij v plačnem sistemu javnega sektorja, in
– posredovana urgenca vključuje spremenjene oziroma dopolnjene zahteve, zaradi česar sta naziv dokumenta »urgenca« in grožnja z organizacijo in izvedbo najostrejših oblik sindikalnega boja, ob že navedenem, še dodatno neutemeljeni (med posredovanjem zadnjih, dopolnjenih zahtev in datumom pričakovanega odgovora je namreč le sedem dni, če odštejemo soboto in nedeljo, le pet dni).

Upoštevaje navedeno je vlada ocenila, da del zahtev, ki se nanaša na plače, ne potrebuje posebnega odgovora, saj so bila pogajanja za spremembe uvrstitev določenih delovnih mest do vključno 26. plačnega razreda in delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb uspešno zaključena ter podpisani aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (med podpisniki so tudi nekateri izmed sindikatov, ki so vključeni v skupni stavkovni odbor). Nadaljevanje pogajanj pa je predvideno v septembru in po mnenju vlade je zahteve glede vrednotenja dela treba reševati v okviru pogajalskega procesa.

Na podlagi posredovanih stavkovnih zahtev vlada ugotavlja, da sindikati, združeni v stavkovni odbor, zahtevajo dvig plač vsem zaposlenim za štiri plačne razrede ob dejstvu, da so bili pravkar podpisani aneksi, s katerimi se plače določenim javnim uslužbencem povišujejo za en do dva plačna razreda. Glede na to, da se stavkovne zahteve nanašajo na zaposlene le v določenih ministrstvih in organih v sestavi, vlada opozarja, da ta zahteva ni skladna z enotnimi načeli plačnega sistema, predvsem pa ne z načelom, da je treba zagotoviti enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih. Vlada namreč ugotavlja, da so predvsem uradniška delovna mesta po ministrstvih primerljiva, zato upoštevaje načelo enakosti ni sprejemljivo, da bi ta delovna mesta vrednotili glede na ministrstvo in ne glede na vsebino in zahtevnost nalog. Zahteva za dvig plač za štiri plačne razrede bi pomenila linearen dvig ob ohranitvi obstoječih razmerij, zato po mnenju vlade prav tako ni skladna z enotnimi načeli plačnega sistema, predvsem načelom, da je treba zagotoviti enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih. Prav tako pa zahteva ni skladna z Dogovorom o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16), ki so ga sklenili vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja in ki zahteva spremembe v vrednotenju delovnih mest in nazivov na način, da se odpravijo ugotovljene anomalije.

Skladno z ureditvijo sistema plač v javnem sektorju so bili v prevedeno plačo ob prehodu v nov plačni sistem s 1. 8. 2008 vključeni dodatki, kar izhaja tudi iz 49.b člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15 in 23/17 – ZDOdv; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS). Za zaposlene v državni upravi so bili dodatki določeni tudi v Uredbi o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, 35/96, 5/98, 33/00, 1/01, 63/01, 37/02 60/02 – odl. US, 61/02 in 105/02 – odl. US), pri čemer je navedena uredba med drugimi določala različne dodatke. Dodatki, vključeni v prevedeno plačo pri posameznem delovnem mestu, so razvidni iz Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Uradni list RS, št. 60/08), in sicer iz:
– Priloge 1: Prevedba uradniških delovnih mest in nazivov plačnih podskupin C2, C3, C5, C6 in C7, ter
– Priloge 2: Prevedba delovnih mest plačnih podskupin J1, J2 in J3.

Glede na to, da sedaj potekajo aktivnosti za realizacijo sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev in za nadaljevanje pogajanj, vlada meni, da je navedena stavkovna zahteva, kot tudi stavkovna zahteva glede odprave obstoječih in novonastalih anomalij, neutemeljena.

Zahteva za sklenitev normativnega dela KPDU in ostale zahteve

Glede ostalih zahtev pa želi vlada opozoriti, da so določene med njimi nejasne oziroma nedefinirane (kot na primer zahteva glede spregleda izobrazbe, glede dodatnega plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja in glede prenosa določenih rešitev v KPJS in v druge primerljive panožne kolektivne pogodbe).

Prav tako pa želi vlada opozoriti, da se stavkovne zahteve nanašajo na sklenitev normativnega dela KPDU, kar bi bilo možno šteti kot dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe. Vlada sicer meni, da problematike ni možno reševati na predlagani način in sklepati normativni del kolektivne pogodbe le za določene javne uslužbence, ampak je treba urejati pravice in obveznosti iz delovnega razmerja za vse javne uslužbence v državnih organih in občinah enotno in enako, kjer je to glede na posebnosti dela možno. Ne glede na navedeno pa vlada opozarja tudi na 4. člen KPDU, ki določa postopek in roke za posredovanje predloga za dopolnitev kolektivne pogodbe ter roke za odgovor na posredovani predlog, ki so bistveno daljši, kot jih v svojih zahtevah postavlja skupni stavkovni odbor.

Zahteve za sklenitev normativnega dela KPDU v predlagani vsebini in v časovnem obdobju, ki je navedeno, ni možno realizirati, in sicer iz več razlogov.

Čas, ki ga je skupni stavkovni odbor določil za sklenitev kolektivne pogodbe, je neustrezen in prekratek, saj je treba upoštevati, da se bodo nadaljevala pogajanja za odpravo anomalij v plačnem sistemu, prav tako pa se bo treba pričeti dogovarjati o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela ter o drugih ukrepih za leto 2018 in 2019. Upoštevati je treba tudi, da je tudi javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v zvezi s sistemom javnih uslužbencev in sistemom plač v javnem sektorju ter v zvezi z urejanjem pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državni upravi, treba zagotoviti pravico do počitkov in do koriščenja letnega dopusta.

Prav tako je treba upoštevati, da so plače v javnem sektorju določene z ZSPJS, s podzakonskimi predpisi in s kolektivnimi pogodbami, pri čemer so višine dodatkov določene v KPJS. Upoštevaje navedeno torej ni možno določenih dodatkov ali drugih plačil urejati v normativnem delu KPDU. To velja tudi za zahtevo glede dodatnega plačila dela preko polnega delovnega časa, pri čemer pa je treba upoštevati tudi, da se skladno z zakonom delo preko polnega delovnega časa odreja v nujnih oziroma izjemnih primerih. Zahtevo po štirikratnem plačilu nadur bi bilo treba dodatno obrazložiti in utemeljiti, predvsem pa bi bilo treba definirati tovrstne primere in jih urediti v področnem zakonu, če taki primeri obstajajo.

Glede zahteve po zmanjševanju delovne obveznosti za zaposlene nad 50 let starosti vlada ugotavlja, da je splošna in ne vsebuje strokovnih ali drugih argumentov in ne nalog, katerih opravljanje bi terjalo zmanjšano delovno obveznost. Nenazadnje vlada ugotavlja, da je za zaposlene v državni upravi v Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS,
št. 15/90, 2/91-I, 5/91, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97,
87/97 – ZPSDP, 38/99 in 56/02 – ZJU) določen dodatno dopust v trajanju pet dni za tiste javne uslužbence, ki v koledarskem letu dopolnijo 50 let starosti, Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) pa na primer določa, da dodatni dopust v trajanju najmanj tri dni pripada starejšemu delavcu, to je delavcu, ki je starejši od 55 let. Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji psihofizičnih sposobnosti. Prav tako pa ZDR-1 določa nekatere omejitve v zvezi z delom, ki se nanašajo na starejše delavce.

Glede ureditve meril in kriterijev za vključevanje v ODPZ pa vlada pojasnjuje, da je to problematiko že obravnavala in v zvezi s tem naložila Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pospeši aktivnosti za realizacijo zavez iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13,
99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B,
95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15 in 40/17; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) glede dela posebne komisije in priprave meril in kriterijev za določitev delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v ODPZ.

Ne glede na navedeno vlada opozarja, da so pravne podlage za vključevanje v ODPZ predvsem za določene kategorije javnih uslužbencev v državni upravi vključene v področnih zakonih. Ti zakoni praviloma določajo, da se v ODPZ vključijo delovna mesta, na katerih dela po določeni starosti ni več možno opravljati oziroma na katerih gre za delo, ki je zdravju škodljivo.

Glede zahteve, ki se nanaša na ureditev prispevne stopnje za poklicno upokojevanje za vsako dodano dobo, je treba upoštevati, da je v četrtem odstavku 200. člena ZPIZ-2 določeno, da se stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.

S 1. 1. 2014 je bila uvedena enotna prispevna stopnja za vsa delovna mesta v višini 9,25 % osnove za poklicno zavarovanje. Z zadnjimi spremembami pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja pa je bila za prehodno obdobje dveh let (od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2018) določena enotna prispevna stopnja za vsa delovna mesta v višini 8,00 % od osnove za poklicno zavarovanje. Izračuni, ki jih je pripravil upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, namreč kažejo, da ima velika večina zavarovancev poklicnega zavarovanja na svojih osebnih računih poklicnega zavarovanja več sredstev, kot jih potrebuje za uveljavitev poklicne pokojnine. Z novim pokojninskim načrtom so bile določene višje pravice iz naslova poklicnega zavarovanja, saj se je zvišala najnižja višina poklicne pokojnine, ki mora sedaj biti vsaj v višini starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, kar je tudi v skladu z namenom tega zavarovanja. Po izteku prehodnega obdobja pa bo ponovno proučena primernost prispevne stopnje poklicnega zavarovanja in se glede na ugotovitve znižala ali zvišala.

V drugem odstavku 202. člena ZPIZ-2 je določena enotna dodana doba za vse zavarovance poklicnega zavarovanja. Dodana doba ostaja nespremenjena že od vzpostavitve obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU,
94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2 in
9/17 – odl. US) leta 2001. Zavarovancu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja doda četrtina obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje.

Glede na navedeno v zvezi z enotno dodano dobo za vse zavarovance poklicnega zavarovanja je torej zahteva skupnega stavkovnega odbora po ureditvi prispevne stopnje poklicnega zavarovanja za vsako dodano dobo nerazumljiva, saj je z ZPIZ-2 določena le ena dodana doba. Različne prispevne stopnje poklicnega zavarovanja bi bilo možno določiti le ob različnih pravicah, kar pa je sistemski poseg in terja spremembo zakona in usklajevanje med socialnimi partnerji. Vse spremembe zakona do sedaj so bile namreč sprejete v soglasju med vsemi socialnimi partnerji, tudi delodajalci in sindikati.

V zvezi s tem vlada tudi pojasnjuje, da v okviru Odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja poteka razprava glede spremembe pokojninskega načrta v smeri diferenciacije prispevnih stopenj po posameznih skupinah delovnih mest. Po protestih sindikatov v začetku letošnjega leta so bili namreč pripravljeni izračuni upravljavca Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so pokazali manjši primanjkljaj sredstev za zavarovance, vključene le v poklicno zavarovanje in so v 4. ali 5. skupini delovnih mest poklicnega zavarovanja (najtežja delovna mesta).

Sistemske spremembe poklicnega zavarovanja terjajo soglasje socialnih partnerjev. Pri tem je treba opozoriti, da delodajalec ni samo Republika Slovenija, ki jo zastopa vlada, ampak je treba upoštevati tudi delodajalce iz zasebnega sektorja.

Za spremembo prispevne stopnje poklicnega zavarovanja je tako treba sprejeti spremembe Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, ki jih pripravi upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Postopek sprejema pokojninskega načrta je določen v 208. členu ZPIZ-2:
– pokojninski načrt in njegove spremembe na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev, imenovanih na predlog reprezentativnih predstavnikov sindikatov in delodajalcev v Ekonomsko-socialnem svetu ter po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odobri minister, pristojen za delo,
– pokojninski načrt poklicnega zavarovanja in njegove spremembe začnejo veljati, ko jih odobri minister, pristojen za delo. Uporabljati se začnejo najprej po poteku 30 dni ter najkasneje po poteku 90 dni od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta in njegovih sprememb upravljavcu sklada. Upravljavec sklada v osmih dneh od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta na svoji spletni strani objavi spremenjen pokojninski načrt in datum začetka uporabe.

V zvezi z zahtevo glede plačevanja prispevka za poklicno upokojevanje v času daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni pa vlada pojasnjuje, da je plačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje za čas daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni v ZPIZ-2 urejeno v enajstem odstavku 200. člena, ki določa:

»Poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem zavarovanju, nadomestilo plače izplačuje v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za starševsko varstvo, razen v času prejemanja nadomestila po tem zakonu zaradi dela s krajšim delovnim časom ali zaradi dela na drugem ustreznem delovnem mestu. S posebnim zakonom se lahko določi, da poklicno zavarovanje ne miruje v obdobju odsotnosti zavarovanca-člana zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če zanj prispevke za poklicno zavarovanje plačuje njegov delodajalec.«.

Iz navedene določbe ZPIZ-2 izhaja, da poklicno zavarovanje v času daljše bolniške odsotnosti zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni miruje, saj zaposleni v času bolniške odsotnosti ni izpostavljen škodljivim vplivom delovnega mesta. Ob tem pa je določeno tudi, da se lahko s posebnim zakonom določi, da poklicno zavarovanje ne miruje v obdobju odsotnosti zavarovanca-člana zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če zanj prispevke za poklicno zavarovanje plačuje njegov delodajalec.

V zvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem je treba upoštevati, da vsi javni uslužbenci prejemajo premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini, določeni v aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: KPND). Višina premij je običajno dogovorjena med vlado in sindikati. Določitev dodatnih plačil samo za določene javne uslužbence po mnenju vlade ni sprejemljiva.

Glede plačila sindikalnega dela pa vlada opozarja, da KPND v 18. členu določa možno število ur za sindikalne aktivnosti in s tem posledično tudi plačilo sindikalnega dela. Prav tako pa določa, da se med sindikatom in predstojnikom sklene pogodba o pogojih dela sindikata.

Snežana Džidić
namestnica generalne sekretarke

Dne 18. 08. 2017 je skupni stavkovni odbor posredoval na predsednik vlade RS, dr. Miro Cerar in ministra za JU, Boris Koprivnikar URGENCO po odgovoru na podane SKUPNE STAVKOVNE ZAHTEVE

Dne 17. 07. 2017 smo vladi RS sindikati združeni v skupni stavkovni odbor na podlagi odločitve SKUPNEGA STAVKOVNEGA ODBORA posredovali kot izhaja:

SKUPNE STAVKOVNE ZAHTEVE
ZA ZAPOSLENE V MINISTRVU ZA OBRAMBO, FINANČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE, PRAVOSODNEM MINISTRSTVU, UPRAVI ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RATSLIN TER VETERINARSKI UPRAVI

1. Dvig osnovnih plač za 4 PR vsem zaposlenim;

2. Odprava obstoječih in novonastalih anomalij v plačnem sistemu

3. Spregled izobrazbe na delovnih mestih oz. nazivih s primerljivim poklici, ki to že imajo tako urejeno ali se ureja;

4. Sklenitev normativnega dela KPDU najpozneje do 31. 10. 2017 s poudarkom na naslednje vsebine:

- Uvrstitev in vrednotenje prepovedi in omejitev iz področnih zakonskih predpisov, ki niso bile del plačnega sistema;
- Zmanjševanje delovne obveznosti za 20% za delavce nad 50 letom starosti;
- Štirikratno plačilo dela preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih;
- Ureditev prispevne stopnje za poklicno upokojevanje za vsako dodano dobo;
- Ureditev meril in kriterijev za vključevanje v ODPZ;
- Plačevanje prispevka za poklicno upokojevanje v času daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni;
- 100% plačilo bolniške zaradi poškodbe nastale na poti v službo oz. domov iz službe;
- Plačilo sindikalnega dela
- Ureditev dodatnega plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja;
- Dodatni dnevi dopusta za primere, ki niso določeni v veljavnih predpisih
- Obračun potnih stroškov za prihod in odhod z dela z določitvijo varne poti

5. Na podlagi dogovorjenih rešitev v KPDU se enakovredne rešitve prenesejo v KPJS in ostale primerljive panožne pogodbe.

Oziraje se na to, da v mesecu dni od prejetja stavkovnih zahtev niso našli čas za odgovor jih zadnjič pozivamo, da se do 25. 08. 2017, opredelijo do podanih stavkovnih zahtev.
V primeru  molka vlade RS  bomo sindikati v skupnem stavkovenm odboru razumeli, da se noče vlada  pogajati o naših zahtevah zato bomo pričeli z organizacijo in izvedbo najostrejših oblik sindikalnega boja.

Dušan Pečnik
Vodja skupnega stavkovnega odbora

Združeni sindikati obrambe javno pozivamo vlado, da nemudoma zagotovi začetek pogajalskega procesa za zaposlene na obrambnem področju, kot za policiste in se prične pogajati o podanih zahtevah obrabnih sindikatov.

Zahteve obrambnih sindikatov vladi so:

1. Takojšnje spremembe ZSPJS in ovrednotenje posebnih pogojev dela ter prepovedi
2. Takojšnjo odpravo vseh anomalij vzporednega obrambnega plačnega sistema enotnemu
3. Primerljivost plač vojakov s plačami vojakov drugih držav Evropske unije
4. Ureditev plačila za pripravljenost na delovnem mestu ali določenem kraju
5. Uresničevanje zakonskih določil v zvezi z razporejanjem polnega delovnega časa
6. Ustrezna ureditev obračunavanja potnih stroškov
7. Sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnost obrambe
8. Spoštovanje in zagotavljanje pravice do kolektivnega dogovarjanja zaposlenim na obrambnem področju katerih večina so člani sindikatov
9. Spoštovanje določb zavezujočih kolektivnih pogodb, ki jih vlada v novem ZObr poskuša urejati manj ugodno za zaposlene

Če vlada nemudoma ne bo pristopila k realizaciji zahtevanega bomo sindikati obrambnega področja organizirali proteste pred vlado in parlamentom, saj stavkati ne smemo. Sindikati in zaposleni na obrambnem področju si ne želimo zaostrovanja že tako napetih odnosov in protestov, a nas vlada s svojo ignoranco sili v reševanje problematike obrambnega področja na ulico.

Iz sestanka med MJU, MO in SV ter tremi sindikati obrambnega resorja dne 07. 4. 2016 so bili predstavniki MJU stališča, da ne gre za pogajalski proces s čimer se sindikati nismo strinjali ampak po njihovem gre za tripartitni sestanek z namenom ugotovitve stanja glede podanih zahtev sindikatov. Poudariti je potrebno, da je do takšnega sestanka prišlo prvič.
Na sestanku smo deležniki zavzeli skupna stališča, da se opravijo analize na področju obrambe in slovenske vojske, ki se dotikajo predvsem prepovedi in omejitev delavcev na obrambnem področju, ki bi naj bile prevedene v osnovno plačo leta 2008. Na podlagi te analize se bo ugotovilo katere prepovedi in omejitve niso bile prevedene in jih bo potrebno finančno ovrednotiti, rok je določen do konca meseca aprila.

Enotno stališče je bilo tudi, da s prepovedjo stavke, političnega udejstvovanja in ostalih omejitev na obrambnem področju zaposleni niso enakovredni ostalim javnim uslužbencem, ki za dosego pravic lahko posežejo po tej obliki sindikalnega pritiska. Bili pa so mnenja, da je ovrednotenje te prepovedi dolžnost države.

Zavzeta so bila enotna mnenja, da se anomalije plačnega sistema na obrambnem področju morajo reševati znotraj pogajalskih procesov javnega sektorja.
S strani MJU kot tudi s strani MO je bila zavrnjena zahteva sindikatov po sklepanju kolektivne pogodbe za obrambno področje, kakor je to stalnica v javnem sektorju.

Sindikati so nasprotni strani napovedali, da bodo uporabili vse legitimne oblike, da se sklene kolektivna pogodba tudi za obrambni resor in se s tem prepreči nadaljevanje enostranskega poseganja v pravice zaposlenih na obrambnem področju mimo socialnih dogovorov, ki so temelj pravne in socialne države.

V naslednjih tednih sindikati pričakujemo, da bo MO in VRS opredelila sindikatom njihove predloge za reševanje stanja na obrambnem področju.

Na podlagi zahtev, ki so jih trije sindikati obrambnega resorja Sindikat Ministrstva za obrambo (SMO), Sindikat vojske obrambe in zaščite (SVOZ) in sindikat Pilotov Ministrstva za obrambo (SPMO) posredovali vladi RS vas obveščamo, da nam je Ministrstvo za javno upravo (MJU) posredovalo vabilo na skupni sestanek, ki bo med omenjenimi sindikati, MO, SV in MJU v četrtek, dne 7.4.2016 ob 13.00 uri.

Naj vas spomnimo,

da so trije omenjeni obrambni sindikati zavoljo ignorance vlade RS do legitimnih zahtev za izboljšanje delovno pravnega stanja v SV in MO, dne 22. 2. 2016 na predsednika odbora za obrambo, poslanke in poslance naslovili predlog za seznanitev omenjenega matičnega delovnega telesa z omenjeno problematiko. V podanem predlogu je bila podana zahteva, da se sklica seje udeleži tudi minister Koprivnikar kot vodja ožje vladne pogajalske skupine.

Po dolgotrajnem ignoriranju VRS do legitimnih zahtev obrambnih sindikatov, ki traja vse od 16. 4. 2015 smo tako pred samim začetkom odbora za obrambo dne 26. 2. 2016 s strani predstavnikov MJU pridobili zagotovila, da bodo na podane zahteve omenjenih treh sindikatov na MJU sklicali sestanek med vsemi deležniki MJU, MO, SV in navedenimi sindikati obrambnega resorja, čemu je v sami razpravi na odboru za obrambo pritrdil tudi minister za JU.

V treh sindikatih obrambnega resorja SMO, SVOZ, SPMO tako ocenjujemo, da je s povabilom MJU na skupni sestanek, storjen napredek v dosedanjih zahtevah in to predvsem v smeri pričetka iskanja rešitev do legitimnih zahtev omenjenih sindikatov te bodo pripomogle k izboljšanju finančnega stanja in pravičnega plačila tako pripadnikov SV kot zaposlenih v MO, ki je predvsem posledica krivičnega enotnega plačnega sistema .

Dnevnik 07.12.2015

Vir: https://www.dnevnik.si/1042726135/slovenija/vojaki-napovedujejo-drzavljansko-nepokorscino

Obramba
Vojaki napovedujejo državljansko nepokorščino

Igor Dernovšek
7. december 2015 7. december 2015 9:24

Medtem ko bodo policisti danes z odstranjevanjem dotrajane opreme zaostrili stavko, pa vojaki, ki ne smejo stavkati, napovedujejo državljansko nepokorščino. Vojaki med drugim zahtevajo višje plače ter dodatke za prepoved stavke in za pripravljenost na delo.

Ker vojaki ne smejo stavkati, se vlada z njimi noče niti pogajati. Zato vojaki napovedujejo državljansko nepokorščino. 

»Apeliramo na pametne glave. Če vlada ne bo takoj pristopila k urejanju problemov v obrambnem resorju, bomo vojaški sindikati začeli izvajati sindikalne pritiske,« opozarja sekretar sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah. Kdaj se bodo pritiski začeli, ni povedal, med možnimi ukrepi pa je omenil odhode vojakov na bolniški dopust, koriščenje možnosti, ki jih omogoča starševsko varstvo, ter državljansko nepokorščino. In kaj to je? »Naj si s tem oni belijo glavo,« pravi Lah.

Vojaki v začaranem krogu
Nezadovoljstvo med vojaškimi sindikati se stopnjuje, saj še vedno niso prejeli odgovora vlade, ali se bodo z njimi sploh pogajali. Sindikat ministrstva za obrambo, sindikat vojske, obrambe in zaščite in sindikat pilotov ministrstva za obrambo po vzoru policistov združeno zahtevajo zvišanje plač na evropsko primerljivo raven, dodatke za prepoved stavke in za pripravljenost na delo, ureditev načina obračuna potnih stroškov in sklenitev kolektivne pogodbe za obrambni resor. Prav tako zahtevajo, da se uresničijo že obstoječa določila glede plačila nadurnega dela ter povečanega obsega dela in posebnih obremenitev.

Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da zahteve sindikatov preučujejo in da bodo nanje pisno odgovorili. Predsednik sindikata ministrstva za obrambo s tem nikakor ni zadovoljen. »Čas odgovorov je mimo. Dopisovanje, ki ne prinaša ničesar, kaže na neresnost vlade,« pravi Lah in razočarano ugotavlja, da »lahko nekaj dosežejo le tisti sindikati, ki imajo pravico do stavke«.

Da so vojaki dejansko v začaranem krogu, priča tudi odgovor tiskovnega predstavnika ministrstva za obrambo Aleša Sile. »Pogajanja bi bila mogoča le v primeru, če bi vojaki napovedali stavko, česar pa po zakonu ne smejo,« je dejal. Ob tem je dodal, da socialni dialog kljub temu poteka nemoteno in da se zadeve rešujejo. Tako je že urejeno vprašanje nadur, zahteva po enakem plačilu z vojaki v nekaterih evropskih državah pa po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Miloša Bizjaka ne pride v poštev, ker bi potem morali tako plačilo zagotoviti za vse poklice v Sloveniji. Vojaki sicer po navedbah sindikata ministrstva za obrambo v povprečju z napredovanji, izmenskim delom in nadurami dobijo zgolj okoli 850 evrov neto.

Ministrica Katičeva: Za spremembe je potreben čas
Vojaški sindikati so zaradi »neupoštevanja specifik obrambnega resorja« septembra zahtevali izstop iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, ki pa ga je ministrstvo za javno upravo prejšnji mesec zavrnilo. V svojem pojasnilu je zapisalo, da je vlada junija sprejela izhodišča za izboljšave plačnega sistema, v katerih je v zvezi z vrednotenjem dela uradnikov s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (torej tudi pripadnikov Slovenske vojske) sklenila, da je treba izvesti pregled ustreznosti vrednotenja vseh pooblaščenih uradnih oseb v javnem sektorju. To, kot pojasnjujejo na ministrstvu, kaže tudi na možnost sprememb glede višine plač. Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da glede plačnega sistema že sedaj obstajajo določene posebnosti za Slovensko vojsko; tako je na primer v zakonu o službi v Slovenski vojski na poseben način urejeno plačilo povečanega obsega dela in obremenitev.

Ministrica za obrambo Andreja Katič se strinja z oceno sindikatov, da je enotni sistem javnih uslužbencev prinesel v vojski veliko anomalij. »Podpiram prizadevanja vojakov in spremembe zakonodaje bodo šle v to smer, da se te anomalije odpravijo,« je konec novembra dejala Katičeva, a dodala, da je za vse potreben čas. Sicer pa glede na aktualne razmere ministrica pričakuje, da bodo vojaki dobili ustreznega sogovornika tako na ministrstvu za javno upravo kot na ministrstvu za finance.

Vojaki si sami kupujejo opremo
Opremljenost Slovenske vojske je zaradi pomanjkanja sredstev tako slaba, da hodijo številni vojaki v zakrpanih uniformah in raztrganih čevljih. »Oprema in zaščita sta naša domena, zato jo moramo kupovati sami. Nekateri jo kupujejo na misijah v tujini, sicer pa se vsak znajde, kolikor se lahko,« pravi sekretar sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah. Tudi glede streliva že leta ni vse tako, kot bi po standardih moralo biti. Simon Korez iz generalštaba Slovenske vojske pravi, do ga je dovolj za uporabo, ne pa tudi za rezervo.

Datum: 01. 12. 2015

ZADEVA: PODPORA ZAHTEVAM SINDIKATOV

Spoštovani !

Sporočamo vam, da v ZSSS in KS 90 v popolnosti podpiramo legitimne zahteve sindikatov obrambnega resorja, ki so vam bile posredovane 15. 4. 2015 in dodatno 19. 11. ter 27. 11. 2015.
Zahteva sindikatov SMO, SVOZ in SPMO po nujnih in dodatnih pogajanjih je utemeljena, zato vas pozivamo, da takoj pristopite k urejanju kritičnih in specifičnih problemov v obrambnem resorju, tako kot to počnete s policijskima sindikatoma na njihovem področju.

Razumni rok, ki so ga postavili omenjeni sindikati je že potekel, zato vas pozivamo k takojšnjemu odzivu, v nasprotnem bomo za uresničitev zahtev prisiljeni razmisliti o ostrejših sindikalnih aktivnostih.

Lep pozdrav,
Dušan Semolič, predsednik ZSSS

Peter Majcen, predsednik KS90

Naslovniki :

g. Miro Cerar, predsednik Vlade RS
g. Boris Koprivnikar, MJU, minister
ga. Andreja Katič, MORS, ministrica

Dne 27. 11. 2015 so sindikati delujoči na področju obrambe seznanili Predsednika VRS g. dr. Miro Cerarja in ministra za JU g. Boris Koprivnikarja s sledečim :

Sindikat Ministrstva za obrambo (SMO), Sindikat vojske obrambe in zaščite (SVOZ) in Sindikat Pilotov Ministrstva za obrambo (SPMO) so se dne 26.11.2015 združili v enotnih zahtevah do Vlade RS, ki so bile s strani SMO posredovane 19.11. 2015 predsedniku VRS, in temeljijo na skupnih zahtevah iz aprila 2015.

Stališča vseh omenjenih sindikatov so, da v kolikor do 30.11.2015 VRS ne bo prisluhnila podanim zahtevam, bo VRS primorana za nastalo situacijo prevzeti polno odgovornost.
Prav tako VRS seznanjamo, da bomo, v kolikor do dogovora ne pride, pričeli izvajati sindikalne pritiske skupaj s konfederacijami.

ZAHTEVAMO

1. Takojšnje spremembe v ZSPJS in uvrstitve novih dodatkov, kot je opredeljeno v omenjeni zahtevi iz prve alineje (zahteva sindikatov z dne 15. 4. 2015);
2. Popravek vseh izkazanih anomalij v skupni zahtevi z dne 15. 4. 2015;
3. Primerljivost plače vojaka s plačo drugih vojakov, ki so članice EU;
4. Uresničevanje zakonskih določil pri delu preko polnega delovnega časa;
5. Ureditev načina obračuna potnih stroškov;
6. Povečanje dodatka po 59. čl. ZSSlov do 30%;
7. Sklenitev kolektivne pogodbe za obrambni resor.

O enotnih zahtevah in nastopu je bila obveščena tudi ministrica za obrambo ter predsednik RS.

Darko Milenkovič, predsednik SMO
Mileva Štukelj, predsednica SVOZ
Tobija Cukjati, predsednik SPMO