Sindikat Ministrstva za obrambo je na Ministrstvo za obrambo in Generalštab Slovenske vojske naslovil vprašanje glede kadrovske politike pri zasedanju prostih specialističnih formacijskih dolžnosti vojaških uslužbencev.

Povod je bil konkreten primer v 157. LOGB, kjer naj bi bile proste specialistične formacijske dolžnosti vojaških uslužbencev, med že zaposlenimi pripadniki pa posamezniki z ustrezno formalno izobrazbo, strokovnimi in tehničnimi znanji, licencami, certifikati ter delovnimi izkušnjami z istega strokovnega področja.

V SMO smo ponovno poudarili stališče, na katerem vztrajamo že dalj časa:

če imamo v sistemu pripadnika, ki izpolnjuje pogoje za prosto formacijsko dolžnost, mora imeti realno možnost kariernega razvoja in nadaljnjega dela znotraj Slovenske vojske, preden se ustrezen kader išče zunaj sistema.

Takšen pristop ne pomeni avtomatične pravice posameznika do določene formacijske dolžnosti. Pomeni pa, da mora Slovenska vojska lasten kader prepoznati, njegove kompetence ustrezno ovrednotiti ter mu omogočiti realne možnosti strokovnega in kariernega razvoja.

MO in GŠSV smo zato med drugim vprašali:

• ali lahko že zaposleni pripadnik, ki izpolnjuje pogoje, kandidira oziroma je razporejen na prosto formacijsko dolžnost vojaškega uslužbenca pred zunanjim postopkom zaposlovanja;
• na kakšen način se pred zunanjim zaposlovanjem preverja razpoložljivost ustreznega kadra znotraj Slovenske vojske;
• kateri predpisi in interni akti urejajo takšne prehode;
• ali se pri preverjanju upoštevajo izobrazba, znanja, licence, certifikati in izkušnje že zaposlenih;
• ter ali MO oziroma GŠSV načrtujeta ukrepe za večjo notranjo mobilnost in karierni razvoj pripadnikov.

Ob tem smo opozorili tudi na širši kadrovski problem. Slovenska vojska se sooča s pomanjkanjem kadra, zato je toliko pomembneje, da se znanje in izkušnje ljudi, ki so že v sistemu, ne spregledajo.

Karierni razvoj ne sme biti slepa ulica.

Pripadnik, ki se strokovno razvija, pridobiva znanja, licence in izkušnje, mora videti realno možnost nadaljnjega razvoja tudi znotraj Slovenske vojske.

SMO bo na tej problematiki vztrajal tudi v nadaljevanju, saj ne gre zgolj za vprašanje posameznega pripadnika, ampak za sistemsko vprašanje kadrovske politike in ohranjanja usposobljenega kadra v Slovenski vojski.