1. Skip to Menu
  2. Skip to Content
  3. Skip to Footer

ODGOVOR VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA SKUPNE STAVKOVNE ZAHTEVE SKUPNEGA STAVKOVNEGA ODBORA

Vlada je šele po več kot mesecu dni odgovorila na stavkovne zahteve, skupnega stavkovnega odbora. Odgovor v celoti objavljamo.

 

Skupni stavkovni odbor je dne 17. julija 2017 na predsednika Vlade Republike Slovenije in na ministra za javno upravo naslovil stavkovne zahteve, ki vsebujejo tako zahtevo po zvišanju plač vsem javnim uslužbencem kot tudi zahtevo za sklenitev normativnega dela Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: KPDU) z nekaterimi konkretnimi zahtevami. V zvezi z navedenimi stavkovnimi zahtevami je skupni stavkovni odbor 18. avgusta 2017 posredoval še urgenco in hkrati tudi dopolnitev stavkovnih zahtev, ki se sedaj glasijo, kot sledi:

 

1. Dvig osnovnih plač za štiri plačne razrede vsem zaposlenim;
2. Odprava obstoječih in novonastalih anomalij v plačnem sistemu;
3. Spregled izobrazbe na delovnih mestih oziroma nazivih s primerljivimi poklici, ki to že imajo tako urejeno ali se ureja;
4. Sklenitev normativnega dela KPDU najpozneje do 31. 10. 2017 s poudarkom na naslednjih vsebinah:
– Uvrstitev in vrednotenje prepovedi in omejitev iz področnih zakonskih predpisov, ki niso bile del prejšnjega plačnega sistema;
– Zmanjševanje delovne obveznosti za 20 % za delavce nad 50. letom starosti;
– Štirikratno plačilo dela preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih;
– Ureditev prispevne stopnje za poklicno upokojevanje za vsako dodano dobo;
– Ureditev meril in kriterijev za vključevanje v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ODPZ);
– Plačevanje prispevka za poklicno upokojevanje v času daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni;
– 100% plačilo bolniške zaradi poškodbe, nastale na poti v službo oziroma domov iz službe;
– Plačilo sindikalnega dela;
– Ureditev dodatnega plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja;
– Dodatni dnevi dopusta za primere, ki niso določeni v veljavnih predpisih;
– Obračun potnih stroškov za prihod in odhod z dela z določitvijo varne poti.

5. Na podlagi dogovorjenih rešitev v KPDU se enakovredne rešitve prenesejo v Kolektivno pogodbo za javni sektor (v nadaljnjem besedilu: KPJS) in ostale primerljive panožne pogodbe.

 

Odgovor Vlade Republike Slovenije:

Uvodoma Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v zvezi s posredovanimi stavkovnimi zahtevami izraža začudenje nad nenavadnim oziroma neobičajnim načinom in vsebino posredovanih zahtev, posebej, ker so poimenovane kot »stavkovne«. Vlada namreč ugotavlja, da so stavkovne zahteve običajno posledica kršitve pravic ali neuresničenih zavez vlade, zaradi katerih bi sindikati napovedali stavko. V konkretnem primeru niso navedene nobene kršitve pravic, prav tako ni bila napovedana stavka. Stavkovne zahteve tudi niso bile posredovane zaradi tega, ker so reprezentativni sindikati poskušali določene zahteve rešiti in urediti v okviru dosedanjih pogajanj, pa niso bili uspešni. Vlada ugotavlja, da gre večinoma za interesne zahteve, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da so nekatere posredovane prvič in se je vlada z njimi šele seznanila. Posredovani predlog tudi ne vsebuje predlogov ureditev posameznih zadev, zato se vlada do njih ne more konkretno opredeliti.

 

Zahteve v zvezi s plačnim sistemom

 

Vlada ugotavlja, da so bile prve zahteve posredovane v času, ko so pogajanja za odpravo anomalij v plačnem sistemu in za sklenitev aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev intenzivno potekala. Prav tako vlada ugotavlja, da:
– skupni stavkovni odbor zahteva odgovor na posredovane stavkovne zahteve v času, ko še potekajo aktivnosti v zvezi s pripravo, registracijo in objavo sklenjenih in podpisanih aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev in za nadaljevanje pogajanj za odpravo anomalij v plačnem sistemu javnega sektorja, in
– posredovana urgenca vključuje spremenjene oziroma dopolnjene zahteve, zaradi česar sta naziv dokumenta »urgenca« in grožnja z organizacijo in izvedbo najostrejših oblik sindikalnega boja, ob že navedenem, še dodatno neutemeljeni (med posredovanjem zadnjih, dopolnjenih zahtev in datumom pričakovanega odgovora je namreč le sedem dni, če odštejemo soboto in nedeljo, le pet dni).

Upoštevaje navedeno je vlada ocenila, da del zahtev, ki se nanaša na plače, ne potrebuje posebnega odgovora, saj so bila pogajanja za spremembe uvrstitev določenih delovnih mest do vključno 26. plačnega razreda in delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb uspešno zaključena ter podpisani aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (med podpisniki so tudi nekateri izmed sindikatov, ki so vključeni v skupni stavkovni odbor). Nadaljevanje pogajanj pa je predvideno v septembru in po mnenju vlade je zahteve glede vrednotenja dela treba reševati v okviru pogajalskega procesa.

Na podlagi posredovanih stavkovnih zahtev vlada ugotavlja, da sindikati, združeni v stavkovni odbor, zahtevajo dvig plač vsem zaposlenim za štiri plačne razrede ob dejstvu, da so bili pravkar podpisani aneksi, s katerimi se plače določenim javnim uslužbencem povišujejo za en do dva plačna razreda. Glede na to, da se stavkovne zahteve nanašajo na zaposlene le v določenih ministrstvih in organih v sestavi, vlada opozarja, da ta zahteva ni skladna z enotnimi načeli plačnega sistema, predvsem pa ne z načelom, da je treba zagotoviti enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih. Vlada namreč ugotavlja, da so predvsem uradniška delovna mesta po ministrstvih primerljiva, zato upoštevaje načelo enakosti ni sprejemljivo, da bi ta delovna mesta vrednotili glede na ministrstvo in ne glede na vsebino in zahtevnost nalog. Zahteva za dvig plač za štiri plačne razrede bi pomenila linearen dvig ob ohranitvi obstoječih razmerij, zato po mnenju vlade prav tako ni skladna z enotnimi načeli plačnega sistema, predvsem načelom, da je treba zagotoviti enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih. Prav tako pa zahteva ni skladna z Dogovorom o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16), ki so ga sklenili vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja in ki zahteva spremembe v vrednotenju delovnih mest in nazivov na način, da se odpravijo ugotovljene anomalije.

Skladno z ureditvijo sistema plač v javnem sektorju so bili v prevedeno plačo ob prehodu v nov plačni sistem s 1. 8. 2008 vključeni dodatki, kar izhaja tudi iz 49.b člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15 in 23/17 – ZDOdv; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS). Za zaposlene v državni upravi so bili dodatki določeni tudi v Uredbi o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, 35/96, 5/98, 33/00, 1/01, 63/01, 37/02 60/02 – odl. US, 61/02 in 105/02 – odl. US), pri čemer je navedena uredba med drugimi določala različne dodatke. Dodatki, vključeni v prevedeno plačo pri posameznem delovnem mestu, so razvidni iz Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Uradni list RS, št. 60/08), in sicer iz:
– Priloge 1: Prevedba uradniških delovnih mest in nazivov plačnih podskupin C2, C3, C5, C6 in C7, ter
– Priloge 2: Prevedba delovnih mest plačnih podskupin J1, J2 in J3.

Glede na to, da sedaj potekajo aktivnosti za realizacijo sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev in za nadaljevanje pogajanj, vlada meni, da je navedena stavkovna zahteva, kot tudi stavkovna zahteva glede odprave obstoječih in novonastalih anomalij, neutemeljena.

 

Zahteva za sklenitev normativnega dela KPDU in ostale zahteve

 

Glede ostalih zahtev pa želi vlada opozoriti, da so določene med njimi nejasne oziroma nedefinirane (kot na primer zahteva glede spregleda izobrazbe, glede dodatnega plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja in glede prenosa določenih rešitev v KPJS in v druge primerljive panožne kolektivne pogodbe).

Prav tako pa želi vlada opozoriti, da se stavkovne zahteve nanašajo na sklenitev normativnega dela KPDU, kar bi bilo možno šteti kot dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe. Vlada sicer meni, da problematike ni možno reševati na predlagani način in sklepati normativni del kolektivne pogodbe le za določene javne uslužbence, ampak je treba urejati pravice in obveznosti iz delovnega razmerja za vse javne uslužbence v državnih organih in občinah enotno in enako, kjer je to glede na posebnosti dela možno. Ne glede na navedeno pa vlada opozarja tudi na 4. člen KPDU, ki določa postopek in roke za posredovanje predloga za dopolnitev kolektivne pogodbe ter roke za odgovor na posredovani predlog, ki so bistveno daljši, kot jih v svojih zahtevah postavlja skupni stavkovni odbor.

Zahteve za sklenitev normativnega dela KPDU v predlagani vsebini in v časovnem obdobju, ki je navedeno, ni možno realizirati, in sicer iz več razlogov.

Čas, ki ga je skupni stavkovni odbor določil za sklenitev kolektivne pogodbe, je neustrezen in prekratek, saj je treba upoštevati, da se bodo nadaljevala pogajanja za odpravo anomalij v plačnem sistemu, prav tako pa se bo treba pričeti dogovarjati o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela ter o drugih ukrepih za leto 2018 in 2019. Upoštevati je treba tudi, da je tudi javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v zvezi s sistemom javnih uslužbencev in sistemom plač v javnem sektorju ter v zvezi z urejanjem pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državni upravi, treba zagotoviti pravico do počitkov in do koriščenja letnega dopusta.

Prav tako je treba upoštevati, da so plače v javnem sektorju določene z ZSPJS, s podzakonskimi predpisi in s kolektivnimi pogodbami, pri čemer so višine dodatkov določene v KPJS. Upoštevaje navedeno torej ni možno določenih dodatkov ali drugih plačil urejati v normativnem delu KPDU. To velja tudi za zahtevo glede dodatnega plačila dela preko polnega delovnega časa, pri čemer pa je treba upoštevati tudi, da se skladno z zakonom delo preko polnega delovnega časa odreja v nujnih oziroma izjemnih primerih. Zahtevo po štirikratnem plačilu nadur bi bilo treba dodatno obrazložiti in utemeljiti, predvsem pa bi bilo treba definirati tovrstne primere in jih urediti v področnem zakonu, če taki primeri obstajajo.

Glede zahteve po zmanjševanju delovne obveznosti za zaposlene nad 50 let starosti vlada ugotavlja, da je splošna in ne vsebuje strokovnih ali drugih argumentov in ne nalog, katerih opravljanje bi terjalo zmanjšano delovno obveznost. Nenazadnje vlada ugotavlja, da je za zaposlene v državni upravi v Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS,
št. 15/90, 2/91-I, 5/91, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97,
87/97 – ZPSDP, 38/99 in 56/02 – ZJU) določen dodatno dopust v trajanju pet dni za tiste javne uslužbence, ki v koledarskem letu dopolnijo 50 let starosti, Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) pa na primer določa, da dodatni dopust v trajanju najmanj tri dni pripada starejšemu delavcu, to je delavcu, ki je starejši od 55 let. Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji psihofizičnih sposobnosti. Prav tako pa ZDR-1 določa nekatere omejitve v zvezi z delom, ki se nanašajo na starejše delavce.

Glede ureditve meril in kriterijev za vključevanje v ODPZ pa vlada pojasnjuje, da je to problematiko že obravnavala in v zvezi s tem naložila Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pospeši aktivnosti za realizacijo zavez iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13,
99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B,
95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15 in 40/17; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) glede dela posebne komisije in priprave meril in kriterijev za določitev delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v ODPZ.

Ne glede na navedeno vlada opozarja, da so pravne podlage za vključevanje v ODPZ predvsem za določene kategorije javnih uslužbencev v državni upravi vključene v področnih zakonih. Ti zakoni praviloma določajo, da se v ODPZ vključijo delovna mesta, na katerih dela po določeni starosti ni več možno opravljati oziroma na katerih gre za delo, ki je zdravju škodljivo.

Glede zahteve, ki se nanaša na ureditev prispevne stopnje za poklicno upokojevanje za vsako dodano dobo, je treba upoštevati, da je v četrtem odstavku 200. člena ZPIZ-2 določeno, da se stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.

S 1. 1. 2014 je bila uvedena enotna prispevna stopnja za vsa delovna mesta v višini 9,25 % osnove za poklicno zavarovanje. Z zadnjimi spremembami pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja pa je bila za prehodno obdobje dveh let (od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2018) določena enotna prispevna stopnja za vsa delovna mesta v višini 8,00 % od osnove za poklicno zavarovanje. Izračuni, ki jih je pripravil upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, namreč kažejo, da ima velika večina zavarovancev poklicnega zavarovanja na svojih osebnih računih poklicnega zavarovanja več sredstev, kot jih potrebuje za uveljavitev poklicne pokojnine. Z novim pokojninskim načrtom so bile določene višje pravice iz naslova poklicnega zavarovanja, saj se je zvišala najnižja višina poklicne pokojnine, ki mora sedaj biti vsaj v višini starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, kar je tudi v skladu z namenom tega zavarovanja. Po izteku prehodnega obdobja pa bo ponovno proučena primernost prispevne stopnje poklicnega zavarovanja in se glede na ugotovitve znižala ali zvišala.

V drugem odstavku 202. člena ZPIZ-2 je določena enotna dodana doba za vse zavarovance poklicnega zavarovanja. Dodana doba ostaja nespremenjena že od vzpostavitve obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU,
94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2 in
9/17 – odl. US) leta 2001. Zavarovancu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja doda četrtina obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje.

Glede na navedeno v zvezi z enotno dodano dobo za vse zavarovance poklicnega zavarovanja je torej zahteva skupnega stavkovnega odbora po ureditvi prispevne stopnje poklicnega zavarovanja za vsako dodano dobo nerazumljiva, saj je z ZPIZ-2 določena le ena dodana doba. Različne prispevne stopnje poklicnega zavarovanja bi bilo možno določiti le ob različnih pravicah, kar pa je sistemski poseg in terja spremembo zakona in usklajevanje med socialnimi partnerji. Vse spremembe zakona do sedaj so bile namreč sprejete v soglasju med vsemi socialnimi partnerji, tudi delodajalci in sindikati.

V zvezi s tem vlada tudi pojasnjuje, da v okviru Odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja poteka razprava glede spremembe pokojninskega načrta v smeri diferenciacije prispevnih stopenj po posameznih skupinah delovnih mest. Po protestih sindikatov v začetku letošnjega leta so bili namreč pripravljeni izračuni upravljavca Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so pokazali manjši primanjkljaj sredstev za zavarovance, vključene le v poklicno zavarovanje in so v 4. ali 5. skupini delovnih mest poklicnega zavarovanja (najtežja delovna mesta).

Sistemske spremembe poklicnega zavarovanja terjajo soglasje socialnih partnerjev. Pri tem je treba opozoriti, da delodajalec ni samo Republika Slovenija, ki jo zastopa vlada, ampak je treba upoštevati tudi delodajalce iz zasebnega sektorja.

Za spremembo prispevne stopnje poklicnega zavarovanja je tako treba sprejeti spremembe Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, ki jih pripravi upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Postopek sprejema pokojninskega načrta je določen v 208. členu ZPIZ-2:
– pokojninski načrt in njegove spremembe na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev, imenovanih na predlog reprezentativnih predstavnikov sindikatov in delodajalcev v Ekonomsko-socialnem svetu ter po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odobri minister, pristojen za delo,
– pokojninski načrt poklicnega zavarovanja in njegove spremembe začnejo veljati, ko jih odobri minister, pristojen za delo. Uporabljati se začnejo najprej po poteku 30 dni ter najkasneje po poteku 90 dni od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta in njegovih sprememb upravljavcu sklada. Upravljavec sklada v osmih dneh od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta na svoji spletni strani objavi spremenjen pokojninski načrt in datum začetka uporabe.

V zvezi z zahtevo glede plačevanja prispevka za poklicno upokojevanje v času daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni pa vlada pojasnjuje, da je plačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje za čas daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni v ZPIZ-2 urejeno v enajstem odstavku 200. člena, ki določa:

»Poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem zavarovanju, nadomestilo plače izplačuje v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za starševsko varstvo, razen v času prejemanja nadomestila po tem zakonu zaradi dela s krajšim delovnim časom ali zaradi dela na drugem ustreznem delovnem mestu. S posebnim zakonom se lahko določi, da poklicno zavarovanje ne miruje v obdobju odsotnosti zavarovanca-člana zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če zanj prispevke za poklicno zavarovanje plačuje njegov delodajalec.«.

Iz navedene določbe ZPIZ-2 izhaja, da poklicno zavarovanje v času daljše bolniške odsotnosti zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni miruje, saj zaposleni v času bolniške odsotnosti ni izpostavljen škodljivim vplivom delovnega mesta. Ob tem pa je določeno tudi, da se lahko s posebnim zakonom določi, da poklicno zavarovanje ne miruje v obdobju odsotnosti zavarovanca-člana zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če zanj prispevke za poklicno zavarovanje plačuje njegov delodajalec.

V zvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem je treba upoštevati, da vsi javni uslužbenci prejemajo premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini, določeni v aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: KPND). Višina premij je običajno dogovorjena med vlado in sindikati. Določitev dodatnih plačil samo za določene javne uslužbence po mnenju vlade ni sprejemljiva.

Glede plačila sindikalnega dela pa vlada opozarja, da KPND v 18. členu določa možno število ur za sindikalne aktivnosti in s tem posledično tudi plačilo sindikalnega dela. Prav tako pa določa, da se med sindikatom in predstojnikom sklene pogodba o pogojih dela sindikata.

Snežana Džidić
namestnica generalne sekretarke

Nazadnje urejano na
Oceni ta predmet
(0 glasovi)