Spoštovane članice in člani,
Minister za obrambo je izdal Odredbo št. 386-3/2025-40, s katero je določeno, da se pripravljenost za delo na delovnem mestu ali določenem kraju šteje v delovni čas, kadar gre za opravljanje nalog posebnega pomena za obrambo države.
Odredba temelji na sodbi Vrhovnega sodišča RS, št. VIII Ips 196/2018, ki potrjuje, da se pripravljenost na določenem kraju šteje za delovni čas, kadar delavec ne more svobodno razpolagati s svojim prostim časom.
Sindikat Ministrstva za obrambo pozdravlja odločitev, ki pomeni uradno priznanje pripravljenosti kot delovnega časa v določenih primerih in pravično izplačilo za obdobje zadnjih petih let.
Pripravljenost se šteje v delovni čas izključno v naslednjih primerih:
V teh primerih je čas pripravljenosti na delovnem mestu ali določenem kraju štet kot delovni čas, za katerega pripadniku pripada plačilo v višini 100 % urne postavke osnovne plače, zmanjšano za morebitno že izplačano nadomestilo za pripravljenost.
Glavnica (neizplačane ure pripravljenosti) pripada za obdobje petih let nazaj,
Zakonske zamudne obresti pa skladno s 347. členom Obligacijskega zakonika (OZ) zastarajo v treh letih, zato se priznajo največ za obdobje treh let pred uveljavitvijo odredbe oziroma pred vložitvijo zahteve ali tožbe.
Rok in način izplačila:
Za vsakega upravičenca bo Ministrstvo za obrambo izdalo posamezni individualni akt (odločba), pri čemer se bo upošteval vrstni red matičnih številk zaposlenih.
Člane SMO, katerih tožbeni zahtevki do izdaje individualnega akta o priznanju plačila razlike v dodatku za pripravljenost na določenem kraju še ne bodo realizirani, pozivamo, da takoj ob prejemu le-tega pošljejo svojemu odvetniku oziroma se z njim posvetujejo o nadaljnjih korakih v zvezi s tožbo.
Za lažje razumevanje je v priponki poleg same odredbe navedenih tudi nekaj primerov obračunavanja plačila razlike v dodatku za pripravljenost na določenem kraju.