Želim vam sporočiti veselo novico o uspehu, ki so ga dosegli predstavniki ZSSS, v katero je vključen SMO, z novo mini davčno reformo, ki je potekala letos.
Po več letnem prizadevanju za odpravo anomalije pri dohodninskih olajšavah za najnižje dohodke, na katero ste opozarjali tudi mnogi izmed vas na terenu nam je končno uspelo to anomalijo odpraviti.

KAJ SE V BISTVU SPREMINJA?

Z določilom, ki bo začelo veljati z januarjem 2018 se spreminja nepravična ureditev, ki je prizadela veliko zaposlenih. Na primer delavec, ki je za las presegel mejo za upravičenost do višje olajšave, npr. tudi ob povišanju bruto plače za 1 EURO je prejel kar 20 EUR neto nižjo plačo!
Ministrstvo za finance smo več let pozivali k spremembi in odpravi te anomalije med drugim tudi v času kampanje za spremembo definicije minimalne plače in v pogajanjih ob mini davčnih reformah lani in letos. Opozarjali smo, da lahko zaradi izločitve dodatkov iz minimalne plače delavci prejemajo celo manjšo neto plačo kot pred izločitvijo. Sedaj pa nam je uspelo – formula za izračun je popravljena in sicer tako, da »stopnic« med olajšavami ni več, olajšave pa so nastavljene linearno.

Ob tej priložnosti bi vas rada tudi obvestila, da nas čakajo v prihodnje nove bitke na področju davkov in prispevkov. Ministrstvo za finance se namreč priklanja »OECD«, ki želi v svojem neoliberalnem duhu poseči v delavske pravice. Na MF govorijo že o tem, da bi ukinili neobdavčene zneske za prehrano in prevoz na delo. Funkcionarji ministrstva so nas kot člane strokovne skupine MF opozorili, da nobena druga država nima »neobdavčenih zneskov prehrane in prevoza na delo in z dela«, in da bodo pripravili preračune na to temo. Ob tem pa sploh ne govorijo o spremembah plačnega modela! Torej, zopet nepoznavanje sistema in želja po nižanju pravic delavcev. Prav tako želijo spremeniti sistem olajšav za vzdrževane družinske člane, saj te proračunu odnesejo 300 mio eur! Na to izjavo sem ostro odreagirala, saj kot sindikat na take pavšalne predloge ne moremo pristajati. Ti predlogi pomenijo bistveno zmanjšanje pravic zaposlenih in v kolikor bi se ti trendi nadaljevali bi bili sindikati prisiljeni v množične demonstracije.

V ZSSS smo tudi zahtevali, da se ponovno prizna sindikalna članarina kot davčna olajšava. Vendar pa imajo tudi tokrat na MF enake izgovore kot do sedaj (tehnologija tega še ne omogoča, na voljo imate 0,5 % konec leta). Po našem prepričanju pa je sedaj čas pravi za te spremembe, sploh glede na to, da se povečujejo olajšave za študentsko delo in da bi se sindikalna članarina lahko uredila na enak način kot je urejena ureditev olajšav v primeru uveljavljanja vzdrževanih družinskih članov (vsak sam sporoči in prijavi na FURS). Kar naenkrat se pozablja, da je bila sindikalna članarina posebna olajšava do ministrovanja gospoda Bajuka (2006), saj je bila potrebna kot dokazilo v pristopnih pogajanjih za EU, da se na ta način krepi zgleden socialni dialog. Ko so nas sprejeli v druščino EU, so nam pa pravico do plačila socialnega dialoga odrekli in jo namenjajo vsem društvom v državi.

In za konec, ob bok temu, da se stalno premišljuje o dodatnih obremenitvah plač z dodatnimi prispevki. Temu so naklonjeni tudi nekateri naši sodelavci, kolegi oz. kolegice. Osebno mislim, da to ni prav, saj bi to še dodatno obremenilo plače in znižalo neto plače.
Ne more se venomer na plečih delavcev in račun njihovih plač reševati težav zdravstvene blagajne, pokojninske blagajne, bank in ostalega v tej državi. Analize tudi kažejo, da največji del obremenitve pri plačah predstavljajo socialni prispevki, ne pa dohodnina in da je večji del bremena pri socialnih prispevkih na plečih delavcev in ne delodajalcev.

Ne glede na to da je OECD povsem neoliberalna inštitucija so tudi oni v svojem poročilu, pokazali, da struktura davčnega primeža, pri samski osebi s povprečno plačo v Sloveniji odstopa navzdol pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost delodajalca ter močno odstopa navzgor pri prispevkih za socialno varnost delojemalca v primerjavi s povprečjem držav članic OECD. Največji delež k davčnemu primežu v Sloveniji tako prispevajo prispevki za socialno varnost (Slovenija: 77 % in OECD: 62 %), ne dohodnina. Gledano samo obremenitev z dohodnino se Slovenija v letu 2016 uvršča na 26. mesto med 35 državami OECD. V stroških dela pomenijo torej prispevki za socialno varnost pri delojemalcu 19 % in delodajalcu 13,9 %, medtem ko dohodnina le 9,8 % (davčni primež skupaj znaša 42,7 %). Za primerjavo − pri taki osebi v državah članicah OECD davčni primež znaša 36 %, od tega prispevki za socialno varnost 22,6 % (prispevki delodajalca 14,4 % in prispevki delojemalca 8,2 %) in dohodnina 13,5 %.

Lep dan želim,

Mag. Andreja Poje, univ. dipl. ekon.,
Izvršna sekretarka za ekonomsko področje
in enake možnosti ZSSS