Vlada sprejela stališče glede stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela stališče glede stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja, ki so se pridružili napovedani stavki 18. 4. 2012.

1.     Stavkovne zahteve s področja plač in drugih prejemkov zaposlenih v javnem sektorju

Med stavkovnimi zahtevami sindikatov javnega sektorja so vsi sindikati podali zahteve, ki se nanašajo na plače in druge prejemke zaposlenih v javnem sektorju ter njihovo zaposlitev oziroma delovno razmerje.

 

Vlada uvodoma poudarja, da predlagani ukrepi, ki se nanašajo na plače in povračila stroškov ter druge prejemke iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, predstavljajo le del ukrepov celotnega paketa ukrepov za uravnoteženje javnih financ in postopen izhod iz krize. Kot je bilo predstavljeno na sejah Ekonomsko socialnega sveta (ESS), gre pri prizadevanju vlade za cilj zmanjšanja proračunskega primanjkljaja na 3 % BDP, kar bi omogočilo dolgoročno vzdržnost in stabilnost javnih financ, za preko 100 različnih ukrepov, ki ne zadevajo zgolj zaposlenih v javnem sektorju, temveč spreminjajo obseg in višino pravic iz javnih sredstev tudi drugih kategorij prebivalstva v Sloveniji.

 

Vlada pri predlaganih ukrepih temelji na stališču, da je treba pri pripravi ukrepov za uravnoteženje javnih financ upoštevati porazdelitev bremen med različnimi kategorijami prejemnikov javnih sredstev, tudi med zaposlene v javnem sektorju. Zmanjšanje obsega in višine pravic je predvideno tudi pri drugih pravicah iz javnih sredstev, prav tako pa vlada načrtuje ukrepe, ki bi povečali prihodkovno stran proračuna. Ker se želi doseči cilj 3 % primanjkljaja, kljub načrtovanim ukrepom na prihodkovni strani proračuna in zmanjšanju odhodkov iz drugih naslovov, tega ni mogoče zagotoviti brez posega v plače in druge prejemke iz delovnega razmerja zaposlenih v javnem sektorju. Obseg sredstev za plače v javnem sektorju znaša približno 4,1 milijarde evrov, skoraj polovico proračuna države. Že samo gibanje obsega sredstev za plače v javnem sektorju v obdobju 2009-2011 kaže, da se ta obseg iz leta v leto vztrajno povečuje, tudi v času veljavnosti interventnih ukrepov, kot jih je določal Zakon o interventnih ukrepih (ZIU), kar dodatno utemeljuje razloge, da je poseg v javnofinančne odhodke iz tega naslova nujen. S predlaganimi ukrepi bo omogočeno, da se javnofinančni primanjkljaj ne bo še dodatno povečeval.

 

Kot je bilo reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predstavljeno na 1. Seji usklajevanj o ukrepih na področju plač 27. 3. 2012, se vlada v celoti zaveda odgovornosti za predlagane ukrepe, ki jih prav gotovo ne bi bilo, če ne bi bili nujni predpogoj za stabilizacijo javnih financ in izhod iz krize.

 

Slovenija sodi v skupino držav, ki jih je kriza najbolj prizadela. V času hude gospodarske in finančne krize kljub vsakodnevnim izgubam služb zaposlenih v gospodarskem sektorju v javnem sektorju ni bilo odpuščanj, prav tako ni bilo zniževanja plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Ne glede na hudo krizo, je raven pravic zaposlenih v javnem sektorju ostala enaka, čeprav je socialno-ekonomski položaj javnih uslužbencev nujno soodvisen od stanja v gospodarstvu.

 

Vlada meni, da so predlagani ukrepi na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju, upoštevaje vse druge predlagane ukrepe, ki zadevajo celotno prebivalstvo in tudi zaposlene v realnem sektorju, nujen prispevek zaposlenih k pravičnejši porazdelitvi bremena krize. Plače zaposlenih se kljub zaostrenim makroekonomskim in javno finančnim okoliščinam niso znižale, prav tako ni bilo odpuščanja javnih uslužbencev.

 

Stavkovne zahteve  po posameznih vsebinskih sklopih stavkovnih zahtev:

 

1.1  Stavkovne zahteve o spoštovanju socialnega dialoga in ohranitev pravic javnih uslužbencev iz veljavnih kolektivnih pogodb brez enostranskega poseganja v te pravice

 

Takoj po predstavitvi nabora predlaganih ukrepov Ekonomsko socialnemu svetu je 27. 3. 2012 vlada povabila vse reprezentativne sindikate javnega sektorja k pogajanjem o predlaganih ukrepih glede plač in drugih prejemkov zaposlenih v javnem sektorju. Pri tem je vladna stran vseskozi poudarjala, da želi konkretne proti predloge sindikalne strani na predlagane vladne ukrepe in da vztrajno zavračanje predlogov na načelni ravni ne more voditi do uskladitve, saj vlada brez konkretnih proti predlogov sindikalne strani ne more pripraviti novih vladnih  predlogov.

 

Očitke, da vlada ne spoštuje socialnega dialoga, potem ko je na sedmih sejah tak dialog vodila in si prizadevala doseči uskladitev s socialnimi partnerji, vlada zavrača.

 

Pri posegih v pravice javnih uslužbencev, ki so urejene v kolektivnih pogodbah, gre za začasno interventno poseganje. S tem, ko vlada predlaga začasno enotno ureditev posameznih pravic za vse javne uslužbence, zasleduje cilj enakomerne porazdelitve bremen krize med posamezne skupine javnih uslužbencev. Vlada ne odpoveduje kolektivnih pogodb in jih ne razveljavlja, temveč le predlaga, da bi začasno veljala enotna ureditev teh pravic za vse javne uslužbence, v nekoliko nižji višini, kot so urejene po panožnih kolektivnih pogodbah.

 

Kot že večkrat poudarjeno, je primarni interes in cilj vlade, da se s sindikati javnega sektorja doseže dogovor o predlaganih ukrepih in da je zakonska uveljavitev teh ukrepov nujni ukrep v primeru, ko med strankami ne bo doseženega dogovora o tem.

 

 

1.2  Stavkovne zahteve o umiku predlogov o znižanju plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja javnih uslužbencev ter druge zahteve v zvezi s plačami zaposlenih  v javnem sektorju

 

Kot je že pojasnjeno v uvodnem delu, predlagani ukrepi za uravnoteženje javnih financ pomenijo paket ukrepov, s katerimi se zasleduje zastavljen javnofinančni cilj, zato predlog ukrepov, ki se nanašajo na plače in druge prejemke javnih uslužbencev predstavlja zgolj del teh ukrepov. Iz že navedenih razlogov, vlada ne more verodostojno zagovarjati predlaganih ukrepov, če se del ukrepov, ki se sicer v velikem delu nanaša tudi na druge skupine prebivalstva v Sloveniji (npr. upokojenci, študentje, nezaposleni, družine, zaposleni v gospodarskem sektorju), ne bo nanašal  tudi na zaposlene v javnem sektorju.

 

Zadnji vladni predlog je, da se osnovne plače znižajo za 6 %, ali pa da se odpravita obe preostali četrtini nesorazmerja v osnovnih plačah in istočasno znižajo osnovne plače za 11%. Zadnji vladni predlog je torej glede na prvotni predlog o 15 % znižanju osnovnih plač za več kot polovico milejši ukrep glede plač, a je bil s sindikalne strani še vedno zavrnjen.

 

Glede regresa za letni dopust je vlada na podlagi spremenjenega izhodišču predlagala, da se regres v letu 2012 zaposlenih v javnem sektorju izplača, vendar ne vsem zaposlenim v enaki višini, kar je povsem skladno z večkrat izraženo zahtevo sindikatov, da morajo tisti, ki imajo več, več prispevati k premagovanju krize, kar naj bi veljalo tudi za javni sektor. Tako je glede regresa vladni predlog, da ga zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo prejmejo v celotni dogovorjeni višini 692 evrov, potem pa se višina regresa po posameznih skupinah plačnih razredov znižuje v odvisnosti od višine osnovne plače zaposlenega, pri čemer se doseže cilj 50 % znižanja potrebnih sredstev za izplačilo regresa zaposlenim v javnem sektorju glede na obseg sredstev za regres, izplačan v letu 2011.

 

Stavkovne zahteve sindikatov, ki se nanašajo na umik predlogov ukrepov posega v plače, bi vlada lahko umaknila pod pogojem, da bi se na drug način v javnem sektorju zagotovil enak finančni učinek. V dosedanjih pogajanjih in usklajevanjih s sindikati je bilo ugotovljeno, da to ni možno. Pri tem je treba poudariti, da predlogi vladnih ukrepov pomenijo poseg na način delnega znižanja plač in prejemkov iz delovnega razmerja, ne pa v ukinitev posameznih pravic.

 

1.3  Stavkovne zahteve s področja odpuščanja javnih uslužbencev, oziroma naj se število javnih uslužbencev zmanjšuje na mehak način z naravnim odlivom.

 

V predlogih, kot jih je vlada predlagala za pogajanja oziroma usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, ni ukrepa o odpuščanju javnih uslužbencev. Zavedanje, da je bolje ohraniti službo pa čeprav z nekoliko nižjo plačo, kot pa v času krize ostati brez službe, je torej eno od primarnih vodil vlade pri uresničevanju zastavljenega fiskalnega cilja.

 

Glede zahtev, da so predstavniki sindikatov vključeni v postopke reorganizacij v državnih organih, vlada odgovarja, da bo v teh postopkih dosledno spoštovano načelo socialnega partnerstva, kot ga opredeljujejo  26.  in drugi členi  ZJU.

 

2.     Stavkovne zahteve glede umika nepravičnih ukrepov, ki razgrajujejo socialno državo

Vlada je pripravila ukrepe za uravnoteženje javnih financ z namenom, da ohranimo širok sistem delovanje socialne države tudi v prihodnosti. Srednjeročno uravnoteženje in stabilizacija javnih financ sta namreč ključna, če želimo tudi v prihodnje znatni del javnih sredstev razporejati za delovanje socialne države in družinske politike po načelih pravičnosti, solidarnosti in preglednosti. Z nadaljnjim naraščajočim primanjkljajem in javnim dolgom bi namreč najprej ogrozili ravno raven pravic tistih, ki si sami s svojim delom ne morejo omogočiti osnovnih življenjskih razmer.

 

Vlada je s predlaganimi ukrepi na področje družine in sociale ter varstva brezposelnih posegla zelo selektivno. Za celoten spekter socialnih pravic se ohranja enoten pristop, to je cenzus 64 % povprečne neto plače na družinskega člana (cca 620 evrov).

 

Pri porodniškem dopustu ostane z dopustom za varstvo in nego otroka dolžina 12 mesecev, kar je primerjalno gledano ugodno. Omejujemo višino nadomestila za varstvo in nego otroka za 10 % za 6 mesecev in za 20 % za zadnje 3 mesece. Pri tem postavljamo tudi spodnjo mejo, kjer 100 % nadomestilo ne more biti nižje od minimalne bruto plače. Pravico do dodatka za veliko družini in denarno nagrado ob rojstvu otroka vežemo na cenzus 64 %, kar v praksi pomeni, da 5 članska družina ne bo več upravičena do dodatka za veliko družino, če ima več kot 3100 evrov dohodka na mesec. Pri otroških dodatkih ukinjamo 7. in 8. Razred upravičencev in za 10 % znižujemo otroške dodatke za 5. in 6. razred upravičencev. V prvih štirih dohodkovnih razredih se otroški dodatki ne spreminjajo.

 

Pri nadomestilu za brezposelne v prvih dveh mesecih po nastopu brezposelnosti znižujemo z 80 % na 70 %, pri čemer kljub temu t.i. »Past brezposelnosti« ostaja visoka, kar pomeni, da je razlika med nadomestilom za brezposelnost in povprečno plačo razmeroma nizka in z vidika kazalnikov socialne države Slovenija še vedno, v primerjavi z Evropo, nudi visoko raven socialne države ljudem.

 

Vlada zavrača očitke, da s predlaganimi ukrepi razgrajujemo socialno državo, ker se ukrepi dotikajo le posameznikov in družin z nekoliko višjimi dohodki na družinskega člana. Pri pripravi ukrepov je vlada vseskozi zasledovala cilj, da ukrepi ne prizadenejo socialno najbolj šibkih posameznikov in družin.

 

3.     Stavkovne zahteve glede doseženih standardov kakovosti in varnosti javnih storitev v šolstvu, zdravstvu, raziskovanju, socialnem varstvu in javni upravi in zahteve, da se enostransko ne posega v normative in standarde

 

Namesto izrazito neenakih možnosti v različnih okoljih izenačujemo možnosti za vse učence. Predlagani vladni ukrepi predvidevajo oblikovanje mreže šol, ki bo zagotavljala enake možnosti vsem učencem v vseh okoljih. V krajih, kjer so trenutno najbolj neenake možnosti in so učenci v oddelkih osnovnih šol, ki štejejo od 29 učencev v oddelku ali pa 14 in celo 10 učencev, bomo oblikovali tako mrežo, da bodo učenci razporejeni v oddelke, kjer bo po 24 učencev. Mreža bo dopuščala ohranitev obstoječih lokacij, le da bodo učenci v teh bolj enakomerno razporejeni. Ustanovitelji, občine, bodo v enotnem šolskem okolišu morali urejati vpis tako, da bodo iskali najboljše možnosti med enakomerno popolnitvijo oddelkov in učencu najbližji šoli.

 

Predlagani ukrepi podpirajo šole v okoljih, kjer učenci dosegajo slabši učni uspeh, tako da jih kadrovsko in didaktično krepijo in bo s pomočjo pristojnih javnih zavodov zagotovljeno spremljanje njihovega dela in učinkov celovitega pristopa. Oblikovali bomo celosten koncept razvoja socialnega in kulturnega kapitala v okolju šole. Tako bomo omogočali učencem iz teh okolij enake možnosti izobraževanja in posledično vstopa na višjo stopnjo izobraževanja do pridobitve poklica in enakih možnosti na trgu dela in tako prekinili dosedanjo slabo prakso, na katero ves čas opozarjajo slabi rezultati Nacionalnega preverjanja znanja in OECD.

 

Študije kot (npr. Rice, 2003, Hanushek in Woessmann, 2012, Dubar, 2012) dokazujejo, da na dosežke učencev v največji meri vpliva kakovost dela učitelja. Na kakovost dela učitelja vplivajo številni dejavniki - zunanji (delovno okolje, pogoji dela, plače učiteljev,...) ter notranji dejavniki (usposobljenost učiteljev, motivacija za pedagoško delo...). Vplivi na kakovost učiteljevega dela so kompleksni in medsebojno povezani, zato je pomembno njihovo medsebojno učinkovanje. Spreminjanje samo enega dejavnika - še posebej zunanjega, kot so plače učiteljev in velikost razredov - še ne pomeni, da se bo povečala tudi kakovost poučevanja.

 

Predlogi ukrepov gredo torej v zgoraj navedene smeri, pri čemer se povečuje avtonomija učiteljev tako, da se šola sama odloča, ali bo pouk matematike, slovenščine in tujega jezika izvajala v manjših homogenih skupinah (nivojski pouk) ali heterogenih skupinah. Država se umika s podrobnim predpisovanjem in  se prepušča odločitve stroki v šoli. S  povečano avtonomijo učiteljev se veča tudi njihova  inovativnost. Avtonomen in inovativen učitelj pa vzgaja tudi avtonomne, kritične  in inovativne učence in dijake.

 

 

• Normativi in standardi.

Vlada ne spreminja standardov in normativov, ampak spreminja zgolj največjo dopustno mero, ki bo kasneje določena v pravilniku. Nove zakonske meje so razumno postavljene. Po novem bo na področju predšolske vzgoje možno oblikovati naslednje oddelke: 12+3=15 otrok v oddelku za starostno obdobje od 1 do 3 let in 22+3=25 otrok v oddelku za starostno obdobje od 4 do 6 let. Kljub temu ukrepu ostajamo pod evropskim poprečjem po številu otrok na vzgojitelja. Poprečje EU je 13,7  v Sloveniji pa 8 za prvo starostno skupino in 9,4 za drugo starostno skupino.

 

Povečana obremenitev učitelje za eno učno uro na teden ne pomeni poslabšanja kakovosti, saj so naši učitelji med manj obremenjenimi. V Sloveniji je npr. leta 2009 učitelj poučeval na primarni ravni 690 ur, kar je nekoliko manj od povprečja držav OECD, ki znaša na primarni ravni 779 ur.

 

Slovenija ima v oddelkih osnovne šole v povprečju 18,5 učenca. Povprečje držav OECD je 21,4 učenca.

 

Število otrok, vključenih v vrtce, se v povprečju povečuje, zlasti tistih v drugem starostnem obdobju. V državah EU v povprečju en vzgojitelj skrbi za 13,7 otroka, v Sloveniji pa za 9,4, kar je nad povprečjem EU.

 

Računsko sodišče je preverjalo tveganje, ali uporaba povečanega normativa povzroča slabšo kvaliteto izvajanja programov vrtcev oz. večjo obremenitev zaposlenih. V šol.l. 2008/09 smo zbrali podatke za oddelke 1. starostnega obdobja, kjer se je pokazala dejanska povprečna prisotnost otrok, ki je 10,6 otroka. To pomeni, da ni bil dosežen niti osnovni normativ (12 otrok v oddelku), kaj šele 14 otrok v oddelku. Računsko sodišče je jasno zapisalo, da ocenjuje, da povečan normativ ne vpliva na slabšo kvaliteto.

 

• Reorganizacija in presežni delavci v šolstvu

Namen reorganizacije je optimizacija poslovnih procesov in izkoriščane sinergij. Ob tem naravno prihaja do presežkov. Na področju razvoja šolstva danes delujejo Zavod RS za šolstvo, Andragoški center, Šola za ravnatelje, Center za poklicno izobraževanje in Pedagoški institut. Naloge se prekrivajo. Združili jih bomo v Zavod ali Inštitut za razvoj izobraževanja, ki bo zaradi združitve strokovnjakov močnejši in učinkovitejši. Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja  je utemeljeno samostojen, saj bo tudi  zaposlenim  v novem zavodu omogočal mobilnost - če bi bil pridružen  novemu zavodu,  svojim zaposlenim  te pravice ne bi mogel več podeljevati, saj to ne dopuščajo evropska pravila. Samostojnost ohranja Državni izpitni center, saj  je smiselna distanca med pripravljavcem tajnih nalog mature in drugimi zavodi. Tudi Center šolskih in obšolskih dejavnosti ima povsem drugo vlogo - je neke vrste šolska dejavnost, podobno Šolski in Športni muzej ter Zavod Planica.

.

 

4.     Stališče Vlade RS glede očitkov o kršitvi Sporazuma  o reševanju stavkovnih zahtev z dne 13. 10. 2010, kar na bi bil razlog za plačilo stavkajočih zaposlenih v času napovedane stavke

13. 10. 2010 je bil med Vladno pogajalsko skupino za pogajanja s Stavkovnim odborom reprezentativnih sindikatov JSS in Stavkovnim odborom reprezentativnih sindikatov JSS sklenjen Sporazum o reševanju stavkovnih zahtev, katerega posledica je bil zaključek stavke dne 13. 10. 2010.

 

Vladna stran ugotavlja, da so bile v sporazumu dogovorjene stavkovne zahteve delno že realizirane. Sicer pa glede vprašanja plačila stavke ni pravne praznine, saj 13. člen Zakona o stavki določa, da se plačilo stavke lahko uveljavi, če je tako določeno v kolektivni pogodbi, 19. člen veljavne Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) pa določa, "Če delavci stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani pristojnih organov, so upravičeni do nadomestila za čas stavke v višini plače, kot da bi delali. Nadomestilo gre v breme delodajalca.«

 

Vlada meni, da Sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev z dne 13. 10. 20110 ni kršila, zato ni podlage, da bi iz tega razloga napovedana stavka za dne 18. 4. 2012 bila plačana.

 

Sicer pa se je vlada glede odprave pomanjkljivosti oziroma anomalij plačnega sistema pripravljena nadaljevati z usklajevanjem/pogajanjem takoj, ko bo sindikalna stran posredovala svoj predlog nabora pomanjkljivosti plačnega sistema, kot je zapisano v 4. točki Sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev z dne 13. 10. 2010 in kot je bilo ponovno  dogovorjeno, dne 5. 7. 2011.

***